je gospodarska dejavnost, povezana z gibanjem in potrošnjo izven kraja stalnega bivanja z namenom zadovoljevanja rekreacijskih, kulturnih in drugih potreb. Najpogostejše turistične potrebe so splošni oddih in rekreacija, krepitev zdravja, obisk umetniških, kulturno -zgodovinskih, tehničnih, verskih idr. spomenikov, obisk kulturnih, zabavnih, športnih prireditev, pridobivanje dodatne izobrazbe in širjenja znanja (strokovne ekskurzije, seminarji).

Oblike turizma

so posledica različnih motivov, razmer in dejavnikov. Ločimo: rekreativni, zdraviliški (naravna in klimatska zdravilišča), športni (Planica, Zlata lisica...), izletniški (izletnik potuje ali biva izven kraja prebivališča manj kot 24 ur, turist več), poslovni (Portorož, Rogaška Slatina), sejemski (Celje, Ljubljana)... turizem. Glede na starost udeležencev omenjamo mladinski, seniorski, otroški, družinski... turizem. Glede na sezono ali lokacijo ločimo zimski, gorski, poletni, obmorski, kmečki idr. Večkrat zasledimo tudi pojme ekoturizem, trajnostni turizem, množični in individualni turizem, itd.

Dejavniki turizma:

• naravni dejavniki: morje, klima, relief, rastje, naravne znamenitosti, živalski svet
• družbeni dejavniki: kulturno-zgodovinski spomeniki, folklorne posebnosti, zabavne, kulturne in športne prireditve, sejmi in gospodarske razstave in srečanja, atraktivni objekti...
• prometni dejavniki: dostopnost, hitrost, točnost, udobnost, varnost in cena
• sprejemni dejavniki ali turistična ponudba: prenočitvene kapacitete, gostinske organizacije, storitvene dejavnosti, zabaviščni objekti...

Možnosti za razvoj v Sloveniji

Možnosti so zaradi naravnih danosti in družbenih razmer pestre. Submediteranski pas ima ustrezno toplo in čisto morje ter ugodno klimo. Za zimsko rekreacijo in rekreacijo v naravi so območja reliefno pestro oblikovana, podnebne značilnosti so ugodne. Številne reke in jezera predstavljajo osnovo za vodno rekreacijo (kopanje, čolnarjenje, ribolov). Turistična ponudba termalnih in mineralnih voda v Sloveniji se je iz zdraviliške preobrazila v kopališko-rekreativno.

Uradni slovenski turistični informacijski potral

Slovenski turizem

Turizem v Sloveniji ustvarja okoli 12 % BDP. Hkrati je zelo pomembna izvozna dejavnost, ki v plačilni bilanci Slovenije zajema dobrih 8 % celotnega izvoza in več kot 40 % izvoza storitev.

Nastanitvene zmogljivosti (število ležišč) so se v zadnjem desetletju povečale za četrtino. Leta 2000 smo imeli na razpolago 79 225 ležišč, leta 2012 pa 121 541 (tretjino v hotelih, ostalo v kampih in zasebnih sobah).

Prihodi in prenočitve turistov 1990, 2000 in 2012
(v 1000, vir: Slovenija v številkah, SURS)

Leta 2012 je Slovenijo obiskalo 3,2 mln turistov, zabeležili pa smo 9,5 mio prenočitev (5,5 mlo tujih). Največ turističnih prenočitev je bilo ustvarjenih v občini Piran, sledile so Ljubljana, Brežice, Bled in Moravske Toplice. Povprečna doba bivanja gostov je bila 2,9 dni.

Turistična ponudba na Slovenskem je pestra.