Pogoji za višjo dodano vrednost so znanje, ustvarjalnost, specializacija, uporaba vrhunske tehnologije, kakovost izdelkov ipd.
 

 

NDUSTRIJA  je gospodarska dejavnost, za katero sta značilni strojna in serijska proizvodnja novih izdelkov ali predelava surovin ter polizdelkov.

Dejavniki industrije

  • surovine (kar predelujejo, npr. železova ruda za jeklo, pšenica za pekovske proizvode, baker za prevodniške kable)
  • energetski vir (nafta, hidroenergija, jedrska energija, energija vetra, sonca...)
  • prometna povezanost (najcenejše so vodne pot in železnica, najdostopnejše ceste)
  • delovna sila ( črna metalurgija tradicionalno zaposluje moško delovno silo, živilska industrija ženske, elektronika potrebuje visokokvalificirano delovno silo ipd.)
  • tržišče (ponudba - povpraševanje - cena - stroški)

Slovenski trg je majhen in zato so slovenska podjetja prisiljena svoje izdelke in storitve izvažati - prodajati v tujini. Prihodnost imajo dejavnosti z višjo dodano vrednostjo. Dodana vrednost je razlika med vrednostjo izdelanih dobrin (cena storitev in blaga) ter vrednostjo vloženih sredstev v njihovo proizvodnjo (cena surovin, stroški dela, davki, stroški energije in mehanizacije ipd.)

 

 

 

Razvoj industrije na Slovenskem

Začetki "sodobne" proizvodnje  dobrin segajo v čas manufakturne proizvodnje.  Nov zagon industrije pripelje Južna železnica. V Avstroogrski  je industrija predelovala domače surovine, predvsem v polizdelke. V Kraljevini Jugoslaviji je bila Slovenija najbolj industrializiran del države. Prevladoval je tuj kapital. Po drugi svetovni vojni so v socialističnem gospodarstvu nastala večja industrijska podjetja. Dejavnost se je razpršila tudi po podeželju. Z osamosvojitvijo je bila industrija nepripravljena na konkurenco in evropske standarde. Danes se je industrija močno preobrazila.

Več >>>