Opazuj gibanje Zemlje in ugotovi!

  • V kateri smeri se vrti Zemlja?
  • Imenuj točki, skozi katero poteka navidezna Zemljina os!
  • Koliko časa Zemlja potrebuje za 1 obrat?
  • Kateri dve točki se vrtita "na mestu"?
  • Kje se Zemlja vrti najhitreje?
  • Kaj je posledica dnevnega vrtenja Zemlje?

 

 

 

<<< nazaj na prvo stran

 

ZAKAJ SONCE VZHAJA IN ZAHAJA?

Znano je, da sonce zjutraj vzhaja na zahodu in zvečer zahaja na zahodu. Vendar je potovanje sonca po nebu, od vzhoda proti zahodu, navidezno. V resnici se Zemlja vrti okoli svoje osi od zahoda proti vzhodu.

Zemljina os je navidezna črta, ki poteka od severnega tečaja, skozi središče Zemlje do južnega tečaja.
Vse točke na Zemlji se v 24 urah enkrat zavrtijo. Vse točke na Zemlji se ne vrtijo enako hitro. Na ekvatorju je pot najdaljša. Zato je tudi hitrost večja. Kraji bliže tečajema pa v 24 urah naredijo bistveno krajšo pot. Zato je tudi hitrost vrtenja manjša. Skupaj z Zemljo se vrti tudi ozračje.

 

ZAKAJ IMAMO DAN IN NOČ?

Zaradi vrtenja Zemlje okoli svoje osi, se na našem planetu izmenjujeta dan in noč. Prehod iz dneva v noč in iz noči v dan se imenuje mrak (večerni in jutranji mrak) . Kraji, ki so obrnjeni k Soncu imajo dan, kraji v Zemljini senci pa noč.

 

ZAKAJ SVETOVNE URE KAŽEJO RAZLIČEN ČAS?

Zaradi rotacije Zemlje je Sonce opoldne na najvišji točki nad obzorjem istočasno nad vsemi kraji, ki ležijo na istem poldnevniku. Vsi ti kraji imajo isti krajevni čas in ležijo v istem časovnem pasu. Zemlja je razdeljena na 24 časovnih pasov.

Izhodiščni časovni pas je  greenviški časovni pas - GMT (Greenwich Mean Time). Danes se v svetu uporablja njegov "sorodnik" univerzalni koordinirani čas - UTC (Coordinated Universal Time), ki je mednarodno sprejet standardni čas. Večina evropskih držav (tudi Slovenija) leži v srednjeevropskem časovnem pasu (UTC + 1).


KJE SE SPREMENIJO DATUMI?

Zemlja za en obrat potrebuje 24 ur. Nekje se torej mora spremeniti datum. Dogovorili so se, da se bo datum spremenil tam, kjer bo sprememba v življenju ljudi najmanj opazna. To je na 180. poldnevniku, nasproti začetnemu (greenviskemu). Temu poldnevniku pravimo datumska meja. Poteka čez redko poseljeni Pacifik.