Onesnaženost okolja in klimatske spremembe


 

Okoljski problemi in vojne za vodo postajajo aktualne grožnje 21. stoletja... K "onesnaževanju" sodijo tudi krizna stanja, ki so posledica neustreznih posegov človeka v okolje. Dva azijska primera sta tipična:

  1. krčenje Aralskega jezera > v Uzbekistanu in
  2. problemi po izgradnji Jezu Treh sotesk > na reki Jangce na Kitajskem...

 

 

Onesnaženost zraka

Prašni delci, ozon, ogljikov monoksid, žveplov dioksid, rakotvorni benzen, metan, amoniak, dušikovi oksidi... v EU zaradi onesnaženosti zraka umre 10x več ljudi kot v prometnih nesrečah. Zaradi onesnaženega zraka Kitajci umirajo povprečno 3,5 let prej, prebivalci New Delhija pa 6 let prej, kot je njihova pričakovana življenjska doba. Glavni viri so izgorevanje goriv (proizvodnja električne energije, promet, industrija, gospodinjstva); industrijski procesi, kmetijstvo in obdelava odpadkov. Na prašne (trde) delce so vezane težke kovine, ki povzročajo vnetja v organizmu. Visoka koncentracija ozona posledično povzroča večje razjedanje materialov in organskih tkiv. določene sestavine povzročajo zakisanje tal in manjši kmetijski pridelek.

Karta onesnaženosti zraka >

Kitajska izpušča v ozračje toliko CO2 kot vsa ostala Azija, oz.kot Evropa in ZDA skupaj.

 

 

Najbolj radioaktivno onesnažen kraj na Zemlji

Jezero Karačaj je majhno jezero na jugu gorovja Ural blizu Čeljabinska. Od leta 1951 ga je Sovjetska zveza izrabljala kot odlagališče radioaktivnih odpadkov iz kompleksa Čeljabinsk-40 - predelovalneg atomskega obrata za jedrsko orožje. V Čeljabinsku-40 se je 29.9.1957, zaradi napake v hladilnem sistemu, zgodila prva hujša jedrska nesreča na svetu. Leta 1990 bi radioaktivna doza sevanja v jezeru človeka ubila v 1 uri. Jezero se že 50 let krči. Veter odnaša radioaktivni pesek v okolico.

Človekova dejavnost pa je povzročila tudi jedrske katastrofe v Hirošimi in Nagasakiju (1945, prvi atomski bombi), Černobilu (1986, takratna SZ, danes Ukrajina) in Fukušimi (2011 na Japonskem, kot posledica potresa in tsunamija).

Jezero Karačaj je najbolj radioaktivno onesnažen kraj na svetu.

 

 

Pomanjkanje vode

Ljudje vodo uporabljamo za preživetje, kmetijstvo, hlajenje elektrarn in črpanje nafte. Če dodamo še podnebne spremembe, je to recept za katastrofo. Vsak 7. Zemljan nima dostopa do pitne vode. Zaradi prekomerne porabe vode, onesnaževanja in slabe infrastrukture bodo največje težave občutili prebivalci Bližnjega Vzhoda in Južne Azije.

Karta dostopnosti do pitne vode >

 

 

Globalno segrevanje

Človek pospešuje globalno segrevanje s svojo tehnologijo in načinom življenja. Ekstremni vremenski dogodki bodo pogostejši in bolj intenzivni. Več suš, poplav in neurij bo povzročalo več materialne škode, selitve prebivalstva, pomanjkanje hrane in vode, povečano smrtnost in širjenje bolezni. Otoškim ljudem bodo grozili naraščanje morske gladine in orkani, ljudem na celini poplave in zemeljski plazovi, suša, pogostejši bodo požari. Izumrle bodo številne živali. Zmanjkovalo bo zalog pitne vode. Manjša bo kmetijska pridelava in prireja...

Maldivi - otočje, ki izginja >

Tajfun na Japonskem >

 

 

 


Več aktualnosti najdeš v strokovni literaturi in na svetovnem spletu.