Svet živali


Pogoji za življenje v tundri, tajgi, puščavi in polpuščavi so težavni, zato je živalstvo prilagojeno na skrajne razmere. Tu živijo severni jeleni, polarne lisice, lemingi, sibirski tigri, rjavi medvedi, volkovi. V visokogorju živijo jaki, divje koze tari, v stepah črede divjih oslov in konj. Puščavski svet je domovanje "puščavskh ladij" - dvogrbih kamel (osrednja Azija) in dromedarjev (JZ Azija). V gozdovih ob vznožju Himalaje in na toplejšem J in JV živijo indijski nosorogii, bengalski tigri, opice, plazilci, indijski sloni, krokodili, ptice in žuželke. Tropska morja so domovanje številnih vrst rib, želv in koral, hladnejša severna morja pa kitov, tjulnov, morskih levov in polarnih medvedov.


 


 

Veliko živalskih vrst je ogroženih zaradi krčenja njihovih življenjskih prostorov in lova (finančna korist, tradicionalna medicina ali "ogroženost" človeka in njegove lastnine).

 

Orangutan ("gozdni človek") preživi večino življenja v drevesnih krošnjah. Prehranjuje se s sadjem, poganjki, listi, in žuželkami. Danes živijo samo še na Borneu in Sumatri.

 

Pav je domača okrasna žival iz družine poljskih kur, ki so jo vzgojili v Indiji. Kitajci in Japonci so ga imenovali "cesarska" ptica.

 

Azijski slon je razširjen na velikih območjih Indije, Šri Lanke, Indokitajskega polotoka in ponekod v Indoneziji. Zdrav slon jé do 16 ur na dan in popije do 200 l vode. Sloni se sporazumevajo z globokim mrmranjem. Je manjši od afriških sorodnikov, najlaže pa ga prepoznamo po mjhnih ušesih, večji grbi in samo 1 oprijemalnem prstu na koncu rilca. Na zadnjih nogah nima 3 ampak 4 nohte. Ogrožen je zaradi krčenja življenjskega prostora in oklovine (slonova kost) - leta 1986 je bil kg slonovine vreden 387 €. Veliko svetovnih držav je prepovedalo uvoz slonove kosti.

 

Nosorog - "oklepnik na 4 nogah" tehta več kot 4 tone. Spada v družino lihoprstih (3) kopitarjev. Je rastlinojeda žival, ki slabo vidi ter dobro sliši in voha. Živi okoli 50 let. Do 35 km/h z močnimi nogami pospeši v nekaj sekundah. Na hrapavih nastavkih na lobanji ima rog (afriški 2 roga), ki je bil tradicionalni lovski plen ljudi. Je zelo ogrožena vrsta.

 

Makaki izvirajo s Cejlona. Dočakajo 35 let. Del dneva preživijo na tleh, spalnica pa se nahaja visoko v drevesnih krošnjah. Jedo sadje, semena, trave, žuželke. Zaradi krčenja biotopov in družabnosti živijo tudi blizu človeških bivališč... sobivanje je več ali manj uspešno.

 

Polarna lisica - pozimi dobi zelo debel kožuh, ki jo varuje pred mrazom. Krzno ima celo na spodnji strani šap. Lisica večino leta živi samotarsko.

 

Tiger je največji predstavnik mačk. Zraste do 2,5 m dolžine in tehta okoli 380 kg. Skoči lahko 12 metrov daleč. Je dober plavalec in samotar. Spi do 20 ur na dan. Lovi ponoči. Dnevno poje 40 kg mesa. Na voljo mora imeti širno območje, da nalovi dovolj hrane za preživetje. Zaradi tega pogosto prihaja v stik z ljudmi.
Danes živi v divjini manj kot 5000 tigrov, predvsem v težko prehodnih gozdovih Azije - V Sibirije in Mongolije, Mandžurija, S Koreja, Indijska podcelina. Na Kitajskem je tiger kralj živali. Sibirski tiger je bil maskota Poletnih OI Seul, 1988.

Tigri lahko živijo v različnih življenjskih okoljih - od hladnih tajg do tropskih mangrov. In ravno zaradi telesnih prilagoditev se ločijo med seboj. Strokovnjaki na osnovi študije genske sorodnosti (2017) vse podvrste tigrov združujejo v eno samo - Panthera tigris tigris.


Komodoški varan - Komodoški vrag (po indonezijskem otoku Komodo)
je največji kuščar na svetu. V svojem 30-letnem življenju zraste do 3 m in tehta 70-80 kg. Oborožen je z močnimi kremplji in čeljustmi, ostrimi zobmi in oklepom. Teče s hitrostjo do 25 km/h. Vid in sluh ima slabo razvit, voh odlično. Plen zazna z dolgim preklanim jezikom. Pri večjem plenu (koza, bivol, divji prašič) napade njegove noge. Z ugrizom mu vnese slino, polno strupenih smrtonosnih bakterij. Manj poškodovanemu plenu vztrajno sledi tudi več dni, dokler le-ta ne pogine zaradi sepse. S pomočjo dobro razvitega voha (do 4 km) najde in požre skoraj celoten plen, tudi kosti. 

 

Kamela (velblod) - "puščavska ladja" naenkrat popije do 140 l vode. Pomanjkanje vode in nihanje telesne temperature prenese bolje kot drugi sesalci. Zelo učinkovito zadržuje vodo v telesu. Oči prekrije z opno in s prilagojenimi nozdrvmi "filtrira" zrak - gleda in diha lahko tudi v peščenih viharjih. Je sodoprsti kopitar. Prsti se ji razmaknejo na večjo površino in se v pesku ugreza manj kot konji s togimi kopiti. Z usnjenimi ustnicami jé tudi trnaste suhe grmovnice. Dromedar (enogrba kamela) je razširjena v zaledju Sredozemlja, dvogrba kamela pa živi predvsem v suhih predelih Azije - od Turčije do Mongolije in vzhoda Kitajske.

 

Indijska kobra - naočarka (Naja naja) je razširjena na Indijski podcelini in v sosedstvu. Zraste največkrat do 1,5 m. Kadar je ogrožena, dvigne sprednjo tretjino telesa. Na sploščenem zgornjem delu trupa se prikaže prepoznavni vzorec z lažnimi očmi - naočarka. Kobre so dobre plezalke ter plavalke. Človeka se izogibajo in niso napadalne. V Indiji beležijo letno največ smrtnih kačjih ugrizov (12-15 tisoč), predvsem zaradi pomanjkljive zdravstvene oskrbe in primanjkovanja protistrupa. Naočarkin ugriz je smrtonosen v 15%, ugriz kraljevske kobre pa v 50% primerov.