V severnem delu kontinenta živita dve vrsti krokodilov - "slanovodni" in "sladkovodni". Predvsem slanovodni je eden najhujših roparjev.

 

Beli morski pes je redni obiskovalec avstralskih obal. Povprečno je dolg štiri metre in pol, svojo smrtonosno žrelo pa lahko razpre več kot meter široko. Napade tudi človeka, čeprav ni njegova najbolj zaželena hrana, ker je preveč koščen – ljubši so mu bolj zamaščeni tjulnji in morski levi.

Na skrajnih južnih točkah Avstralije lahko opazujemo kite.

V vodah Avstralije prebiva tudi modra hobotnica, katere živčni strup tetradotoksin človekovo srce in dihanje zaustavi v nekaj minutah; k sreči pa žival ni napadalna. Protistrupa ni.

 

Majhen morski polž vrste Conus marmoreus ima zelo močan strup: ena kapljica strupa lahko ubije več odraslih ljudi.

 

Avstralska škatlasta meduza ima klobuk velik do 4 cm, a v lovkah ima dovolj strupa, da zlahka ubije odraslega človeka. Večina ljudi sicer preživi srečanje z njo, toda bolečina je tako neznosna, da poškodovanci velikokrat ne morejo samostojno plavati. Letno povzroči povprečno 25 človeških smrti.

 

Eklektus je izredno lepa, plemenita in plašna avstralska papiga. Zraste do 35 cm. Samec in samica sta različne barve. Perje je bolj podobno lasem kot perju. Sicer so tiha vrsta papig, vendar imajo izjemno sposobnost oponašanja glasov (npr. učenje govora).

Papige na splošno so red ptic, v katero spadata dve družini - kakaduji in prave papige. Uporabljajo govorico "perja, kljuna in glasov". So ostale divje živali; doma postanejo "ukročene", nikoli "udomačene". Imajo krhke kosti, občutljiv dihalni sistem in ne kažejo bolezni, dokler hudo ne zbolijo. Najboljša preventiva za papige je miselna aktivnost.

Na celini prebiva 750 vrst ptic. Zanimive ptice so kukabure, katerih čivkanje uporabljajo v Hollywoodu kot zvočni efekt za oponašanje opic.

Avstralija ima tudi veliko nadležnih žuželk, pajkov in strupenih kač. Funnel Web (lijakasti pajek) meri do 5 cm in je zelo napadalen. Prav zaradi protistrupa že od leta 1981 za njegovim ugrizom ni umrl nihče, čeprav beležijo 30-40 ugrizov tega pajka letno.

Tajpan (celinski) je ena izmed najbolj strupenih kač na svetu. S svojim strupom ubije 40.000 laboratorijskih podgan. Živi v sušnih in puščavskih območjih. V dolžino zraste tudi do 3 m. Tajpan je velika, hitra in agresivna strupenjača, ki večkrat bliskovito napade in se redkokdaj umakne večjemu nasprotniku; tako jo večina strokovnjakov označuje kot najbolj smrtonosno kačo. Ugrizi taipana so redki, pred uvedbo protistrupa (leta 1956) pa so bili smrtni. V Avstraliji kače ugriznejo letno okoli 300 ljudi, samo 4-5 primerov pa se jih konča s smrtjo.

Nekatere plaže so občasno zaprte zaradi strupenih morskih kač. Strup avstralske morske kače lahko ubije 5 odraslih ljudi. Čeprav kača ni napadalna in se srečanju izogne, je v prejšnjem stoletju 60 ljudi postalo žrtev morskih kač.

Po avstralski divjini svobodno tava več kot pol milijona divjih kamel, ki živijo samo še v Avstraliji. Na kontinentu je desetkrat več kamel kot koal. Kamele (predvsem enogrbe dromedarje) so v Avstralijo prvič pripeljali v 40. letih 19. stoletja iz "arabske" Azije, in sicer kot prevozno sredstvo za raziskovalce. Avstralski živinorejci letno izvozijo okoli 10000 kamel, predvsem za prehrano.

Brumbiji so divji konji, ki so jih v Avstralijo prinesli pred 200 leti priseljenci in so stalnica avstralske folklore, pesmi in knjig. Avstralska vojska jih je uporabljala v obeh svetovnih vojnah. Število populacije ocenjujejo na milijon, kar predstavlja največjo populacijo divjih konj na svetu. Brumbiji so znani kot izredno inteligentni in mirni, preživijo pa v najrazličnejših pokrajinah.