je otok na jugovzhodu kontinenta, ki ga od Avstralije loči 250 km širok Bassov preliv. Je trikrat večja od Slovenije, na njej pa živi štirikrat manj prebivalcev kot v Sloveniji. 45 % otoka je zaščitenega kot narodni parki in kraji s svetovno dediščino. Podnebje je podobno našemu. Deli na štiri geografska področja – severozahod s pristaniščem Davenport, severovzhod je poznan po čudovitih plažah in s snegom prekritimi gorskimi vršaci, jugozahod slovi po številnih rekah in pragozdovih ter jugovzhod, ki ima najstarejša naselja na otoku z glavnim mestom Hobart in plantažami jabolk v zaledju.

Abel Tasman

Ime je dobila po Nizozemcu Abelu Tasmanu, ki je v sredini 17. stoletja iz indonezijske Džakarte (takratne Batavie), za nizozemsko družbo Dutch East India, raziskoval območja Mauritiusa, jugovzhodne Avstralije, Tasmanije in Nove Zelandije ter tihomorskih otokov Tonga in Fidži.
Na otoku so že pred 35.000 tisoč leti živeli tasmanski staroselci, ki so do leta 1905 izumrli zaradi neodpornosti proti evropskim boleznim, vojni s priseljenci in incesta.

Hobart, 1804

Mesto so ustanovili kot prvo oporišče za izgnane kriminalce iz Anglije, Irske in Walesa.Glavno mesto avstralske zvezne države leži ob reki Derwent in šteje (leta 2014) 218000 prebivalcev. Čas: UTC+10

Tasmanska jabolka

Dežela je bogata z rudninami, včasih znana po zlatokopih, obdarjena z vodno energijo, domačini pa danes slovijo kot rejci ovac ter pridelovalci hmelja, vrtnin in predvsem sadja.

Prvo jablano so na otoku posadili leta 1788. Danes so svetovno znane sorte jabolk: Granny Smith, Pink Lady, Royal Gala idr. Na Tasmaniji so leta 2015 pridelali 9,5% svetovne pridelave jabolk. Na sadjarsko pridelavo jabolk in hrušk je vezana tudi živilsko-predelovalna industrija.