Na Niagari je Nikola Tesla zgradil prvo hidroelektrarno, ki je proizvajala izmenični električni tok. Na Goat Islandu sredi reke so mu postavili spomenik.

NIAGARSKI SLAPOVI

Ameriški slapovi (levo), Goat Island in Kanadski slapovi (desno)

Niagarski slapovi so skupina velikih slapov na 40 km dolgi reki Niagari, ki razmejuje ZDA in Kanado. Slapovi sicer niso izjemno visoki, vendar so najbolj vodnati slapovi Severne Amerike. Čez slapove steče 6200 m3 vode v sekundi. Ime Niagara izhaja iz irokeške besede, ki pomeni »grmenje voda«.

 

Kako so nastali Niagarski slapovi?
Velika jezera so ostanek poledenitev v ledeni dobi. Reliefni hrbet je ločeval globlje ležeče jezero Ontario od drugih jezer, ki so zdaj ostala brez odtoka. Iz jezera Erie je pod pritiskom vode nastal pretok v jezero Ontario. Vodne gmote so se v tisočletjih zajedle v kamnine reliefnega hrbta. Slapovi so bili sprva blizu jezera Ontario. Rečna erozija je spodjedala strme stopnje in slapovi so se pomikali zadenjsko po rečni strugi navzgor. Niagarski slapovi so nastali torej z retrogradno (zadenjsko) erozijo. Še danes vodne gmote "glodajo" robove slapov, preko  katerih padajo v globino, in zato se rob vsako leto zadenjsko pomakne za 0,91m. V nekaj tisočletjih bodo slapovi dosegli jezero Erie.

 

 

Niagarski slapovi so od nekdaj privlačili tudi adrenalinske navdušence, ki že dve stoletji slapove poskušajo prečkati po napeti vrvi, se po njih spustili v sodih, jih premagati v kajaku, presmučati, preplavati ali preživeti skok v tolmun slapa ipd.

Bobby Leach in njegov sod po potovanju čez Niagarske slapove (1911)

Maria Spelterini - edina ženska, ki je prečkala Niagarsko sotesko na vrvi (1876).