Jazz je popolnoma ali delno improvizirana glasba, ki temelji na folklorni glasbi ameriških črncev. Nastala je ob prelomu stoletja z združenjem posvetne in duhovne glasbe severnoameriških črncev (gospel) z manj zahtevnimi oblikami evropske klasične glasbe 19. stoletja. Glavne značilnosti so improvizacija (spreminjanje melodije v okviru harmonske osnove), močno poudarjen ritem in pogosta uporaba sinkop (prenos poudarka v taktu). Temnopolti delavci so si s petjem lajšali tlako na poljih bombaževca in postopoma so prodrli v splošno glasbeno zavest Novega sveta. Vse pesmi, ki so jih peli, so bile zrcalo novega okolja, hkrati pa so vsebovale prvine afriške ljudske glasbe. Čez čas so prišli v stik z glasbo tujih narodov, zlasti z uličnimi godbami in s takti popularne kavarniške klavirske glasbe, imenovane ragtime. Prevzeli so nekatere instrumente ter začeli glasbo še igrati... in iz povezave ragtimea, gospela, bluesa in novih instrumentov se je rodil jazz.