PREMOGOVNIŠTVO Največji porabniki premoga so termoelektrarne (92 %) ter črna metalurgija in druga industrija (7 %). Premog, predvsem iz podzemnih rudnikov v Apalačih, je bil do leta 1950 glavni vir goriva v ZDA. Poleg nahajališč železove rude na Labradorju in v zaledju Velikih jezer, priseljene delovne sile in velikega trga, je bil premog eden izmed pogojev za skokovit industrijski razvoj SV ZDA in JV Kanade. V 70. letih je sledila faza odpiranj dnevnih kopov premoga. Po letu 2000 so večino premoga nakopali zahodno od Mississippija (Wyoming, Texas). V Kanadi, kjer pridobijo 7 % energije iz premoga, so premogovne zaloge skromnejše, prednjačita pa Alberta in Saskatchewan.   Rudniški jašek v apalaškem premogovniku (1945), Dnevni kop premoga v Wyomingu   ZDA imajo največje svetovne zaloge premoga - 477 milijard t; energetska vsebnost tega premoga presega energijsko vrednost nafte in plina. Država je 2. največja svetovna proizvajalka premoga. Več kot 1/2 premoga izvozi v Evropo in 1/3 v Azijo. Na splošno pa je premogovništvo v upadanju. Od leta 2008 se je v ZDA proizvodnja premoga zmanjšala za 38 % - Leta 2008 so nakopali 1172 milijonov ton premoga, leta 2016 728 milijonov ton. Leta 2005 so 50 % elektrike pridelali iz premoga, leta 2018 pa 27%. Zaposlenost v premogovništvu je dosegla vrhunec leta 1923, ko je delalo 863.000 rudarjev; leta 2016 je premogovništvo zaposlovalo 52.500 rudarjev. Izkop najboljšega premoga - antracita, ki so ga uporabljali za proizvodnjo jekla, ogrevanje in kot gorivo za ladje in železniške lokomotive, je do leta 2000 skoraj presahnil. Nadomestili so ga črni in predvsem rjavi premog ter lignit. Zaradi močnega ekološkega obremenjevanja okolja in prestrukturiranja severnoameriške industrije premog vse bolj nadomešča čistejši zemeljski plin. Premogovništvo - grob poseg v pokrajino, Rudarsko naselje v Apalačih (1988)   Premogovništvo povzroča številne škodljive vplive na okolje: površinsko rudarjenje uniči cele pokrajine, slabša kakovost zraka, sproščanje CO2 - globalno segrevanje ozračja kisli dež, onesnaževanje voda, odlagališča jalovine, pogrezanje tal, rudarske nesreče, poklicne bolezni rudarjev.