GOSPODARSTVO KANADE IN ZDA

Industrijska območja Severne Amerike

Kanada

je industrijska velesila z visoko razvito in na svetovnem trgu konkurenčno industrijo, ki v veliki meri temelji na naravnem bogastvu (rude, les) in domači poceni energiji. Energetsko bogastvo (premog, nafta, zemeljski plin in vodna sila), storitve in industrija so temelji kanadskega gospodarstva. Je tesno navezana na ZDA, z visokim deležem ameriškega kapitala, zlasti v avtomobilski, kemični, elektronski in elektrotehnični industriji. Kanada je prva v svetu razvijala model socialne ekonomije - gospodarska moč je razpršena med državna in privatna podjetja. Takšno gospodarstvo zaradi drzavne lastnine bolj smotrno dopolnjuje pomanjkljivosti kapitalistične ekonomije. 75% Kanadčanov je zaposleno v storitvenih dejavnostih.

Večina industrijske proizvodnje je zgoščena okrog Velikih jezer in Reke svetega Lovrenca (Ontario in Quebec prispevata 3/4 vrednosti industrijske proizvodnje). Po vsej Kanadi se je razvila raznovrstna industrija, ki temelji na domačih kovinskih in nekovinskih rudah in izdeluje proizvode visoke kakovosti. Kanada je ena največjih porabnic energije na prebivalca. To si lahko privošči zaradi velikih hidroenergetskih  zmogljivosti, ki pokrivajo več kot dve tretjini potreb po električni energiji.

Avtomobilska industrija prispeva več kot četrtino vsega izvoza. Pomembni sta tudi kemična industrija (petrokemična v Z delu, farmacevtska, industrija umetnih gnojil). Živilska industrija je izrazito zgoščena vzdolž najpomembnejših prometnih poti od Ontaria do Quebeca (pridelujejo tudi izdelke iz drugih delov države) ter v južnih delih prerijskih provinc. Z velikimi državnimi naložbami v raziskovanje in razvoj je Kanada postala svetovna velesila v letalski industriji, industriji prometnih sredstev ter visoko tehnološki industriji.

 

ZDA

so najmočnejše svetovno gospodarstvo.

  • Leta 2013 so ZDA proizvedle 20 % svetovnih količin zemeljskega plina, 20 % premoga in 11 % surove nafte.
  • Kultivirane površine prekrivajo 19 % celotnega površja ZDA. Kmetijstvo ZDA, vključno s predelavo, zaposluje 12 % ameriške delovne sile, ustvari pa 14 % BDP.
  • Pomemben produkt je elektrotehnična industrija in elektronika, ki z 10 % vrednosti BDP predstavlja drugo največjo elektronsko industrijo sveta.
  • Gospodarstvo ZDA proizvede in potroši približno 25 % svetovne proizvedene energije in tudi na ta način pridela tudi 20 % svetovnih toplogrednih plinov.

Najugodnejše razmere za razvoj prve industrije v Severni Ameriki so bile na SV ZDA in JV Kanade - Rust Belt. Na nastanek in hiter razvoj industrije so vplivali naslednji dejavniki:

  • bližina nahajališč surovin (premog in železo),
  • bližina Atlantskega oceana (zunajtrgovinska menjava),
  • nova industrijska območja Sun Belta z
  • novimi industrijskimi panogami, ki so se razvijale predvsem po 2. svetovni vojni in so kot osnovni energent uporabljale nafto ter zemeljski plin (petrokemična industrija, industrija za proizvodnjo lahkih kovin, elektrotehnična, letalska in elektronska industrija).

Sodobna industrija sčasoma ni bila več vezana na nahajališča surovin. Razvili so sodobne industrijske parke v čistejšem in vabljivejšem okolju na jugu in jugozahodu ZDA (t. i. "sončni pas"). Na ta način se razvija predvsem industrija visoke tehnologije, ki je tesno povezana z raziskovalnimi in univerzitetnimi središči. Največ "top svetovnih univerz" se nahaja v ZDA (Stanford, Berkeley, UCLA, Harvard, Yale). Povezava znanosti in proizvodnje zagotavlja kakovost in inovacije, del zasluženega denarja se vrne raziskovalcem, ki z raziskovalnimi izsledki ponovno okrepijo proizvodnjo... in krog je sklenjen. Tako pritegnejo najinteligentnejše ljudi iz celega sveta, z zgodbami o uspehu pa vse, ki želijo uresničiti svoje sanje o ustvarjalni, raziskovalni, znanstveni ali podjetniški poti.

Na takšen način so se razvile predvsem: letalska in vesoljska industrija, proizvodnja medicinske opreme, telekomunikacij in računalniške opreme, farmacija... Velik porabnik industrijskih proizvodov sta tudi vojska in zabaviščna industrija.

 

Popularna severnoameriška podjetja >