AMERIŠKI STAROSELCI

 

Leta 2017 je bilo 6,2 milijonov (1,7 %) prebivalcev Severne Amerike staroselcev. Za razliko od Eskimov, ki so živeli na polarnih območjih, ki novih priseljencev niso zanimala, je Indijance doletela drugačna usoda - živeli so na ozemljih, ki si jih je želel prisvojiti "beli človek". Zaradi hitrega prisvajanja indijanskih zemljišč, se je ameriška vlada odločila ustanoviti posebne rezervate. Kanada in ZDA sta ubirali različno politiko vključevanja staroselcev in priseljencev. V ZDA težijo k amerikanizaciji, Kanada pa vzpodbuja večkulturni razvoj (multikulturnost)...

 

ESKIMI - INUITI

so prvotni prebivalci severnoameriške Arktike, od Beringove ožine do vzhodne Grenlandije ter imajo bližnje sorodnike v Rusiji. Združuje jih skupna kulturna dediščina in skupni jeziki, ki so se razvili iz stare paleoeskimske kulture pred 5000 leti. Korenine Eskimov segajo v osrednjo Azijo. Uvrščamo jih v eskimsko-aleutsko jezikovno skupino in rumeno raso. Nomadski lovski način življenja na severu so opustili. Vpliv belega človeka in njegov način življenja je bil za "sinove ledenih puščav" od vsega začetka uničujoč. Danes v svojih skupnostih uresničujejo svojo socialno in kulturno politiko...

Več >

 

Svetu so dali iglu, kajak, anorak, pasje vprege, huskyje, eskimski jo-jo, eskimski poljub.

INDIJANCI - AMERIŠKI DOMORODCI

Ameriški staroselci se med seboj razlikujejo po jezikih, kulturi, in tudi bioloških značilnostih. Severnoameriška plemena niso dosegla tako visoko stopnjo družbenega in kulturnega razvoja kot Latinskoameriška ljudstva (Olmeki, Azteki, Maji, Inki idr.). Rasno (kožni pigment, telesna konstitucija, krvni faktor idr.) jih uvrščamo v ameriško skupino velike rumene rase. DNK analize potrjujejo njihov srednjeazijski izvor, arheološki ostanki pa dokazujejo, da so se čez kopni prehod Beringovega preliv naselili v času zadnje ledene dobe pred okoli 13.000 leti...

Več >

 

Svetu so dali kanu, krplje, tobogan, šotor, frizuro irokezi, popcorn, purana.