GERONIMO (1829-1909)Rojen je bil kot Goyahkla v Arizoni, ki je bila tedaj še mehiška. Ko so mu Mehičani leta 1858 ubili družino, je postal legendarni maščevalec in "odpadnik". Ime Geronimo je dobil, ker so ob njegovih silovitih napadih Mehičani za pomoč prosili sv. Hieronima. O njem so krožile legende, da hodi brez sledi, vidi prihodnost in da ga krogle ne morejo ubiti. Bil je duhovni in ideološki vodja skupine Apačev ter zadnji veliki indijanski bojni poglavar, spreten taktik, junaški in brezobziren vojak ter nekompromisen borec za plemenske pravice. Nikoli se ni sprijaznil z nadvlado Mehičanov in Američanov ter izgubo apaške dedne zemlje. Za oblast je bil ropar, odpadnik in morilec. Leta 1886 se je predal ameriški vojski in bil nato do smrti vojni ujetnik. Njegov boj je ustvaril najbolj osovraženega sovražnika in istočasno najbolj romantični simbol indijanskega odpora. V starosti se je spreobrnil v krščanstvo. Izkazal se je za spretnega poslovneža in postal ikona ameriške popularne kulture. Kot jetnik se je ukvarjal z nastopi na sejmih in razstavah, prodajanjem svojih avtogramov in fotografij ter indijanskih spominkov. Nekaj let pred smrtjo je Geronimo svojo življenjsko zgodbo predstavil piscu Barrettu, ki jo je zapisal v biografski knjigi ter jo z dovoljenjem predsednika Theodorja Roosevelta izdal leta 1906. Umrl je kot vojni ujetnik v Fort Sillsu v Oklahomi.
|
Geronimo (desno) s svojimi bojevniki, 1886.
Pasna zaponka, 1970.
|
