LETEČA VEVERICA ne leti v pravem pomenu besede, ampak lahko prejadra velike razdalije od drevesa do drevesa s pomočjo letalne kožice - odskoči z raztegnjenimi udi in z zajadra med vejami. Tik pred pristankom dvigne rep pokonci, da se telo postavi skoraj navpično in pristane z vsemi štirimi tacami na deblu drevesa. Leteča veverica lahko spreminja napetost in obliko letalske kožice, da lahko natančno določi smer letenja. Živi visoko v drevesnih krošnjah, da lahko jadra z enega drevesa na drugo in se s tem izogne sovražnikom na tleh a je vseeno lahek plen za ptiče plenilce. Verjetno je vzrok nočnega življenja letečih veveric prav ta, čeprav so še vedno poslastica za velike sove. Živijo v drevesnih duplinah, ki so jih prej izdolbli detli oziroma druge vrste ptičev. Poleti živi samotarsko, pozimi pa se združijo v skupino 20 živali, da se medsebojno grejejo. Pri zelo nizkih temperaturah pa padejo celo v zimski spanec in se zbudijo le takrat, ko so lačne ter pojejo del hrane, ki so si jo jeseni prihranile. Življenjska doba traja okoli 10 let. Jedo vse (orehe, sadje, semena, sadje, lišaje, gobe, mlade poganjke, insekte, pajke, jajca in mlade ptiče. Imajo velike oči in oster vid, natančen sluh in občutljive brke s katerimi lahko otipajo hrano. Hrano pojejo na licu mesta, le orehe in semena si prihranijo za zimo. Živi v vzhodnem delu severne Amerike, od Kande do Mehike.