Ameriški izraz "buffalo" (bivol) ni povsem ustrezen...

BIZON sodi h kopitarjem. Samec je lahko v plečih visok do 190 cm in tehta do 1000 kg. Preskoči lahko 1,8 m visoko ograjo in dirja s hitrostjo 40 km/h (najhitrejšemu samcu so s policijskim radarjem leta 2009 namerili hitrost celo 64 km/h). Aktivni so podnevi, ko se gibljejo na prostoru s polmerom 2 km. Prehranjujejo se s travo in imajo temno rjav gost kožuh z dolgo kocasto dlako. Na sprednjem delu telesa je dlaka grivasto podaljšana in med rogovi sega naprej kot nekakšna kapa. Glava je široka in masivna z brado. Samci in samice imajo kratke ob strani stoječe močne rogove. Zaradi robustnosti praktično nimajo naravnega sovražnika. Mladih bizonov se občasno loti medved ali trop volkov. Včasih so bizoni živeli po vsej Severni Ameriki, kjer so se poleti selili proti severu, pozimi pa proti jugu. Okoli leta 1700 je bilo v Severni Ameriki okoli 60 milijon bizonov. Do konca 19. stoletja sta jih lov in goveje bolezni skorajda povsem iztrebila. Leta 1889 so našteli samo 541 bizonov. Danes so strogo zavarovani in v rezervatih ZDA in Kanade ter na zasebnih zemljiščih živi okoli 530.000 bizonov.

"Indian buffalo" je že staroselcem dajal meso, kožo, volno, mlečne izdelke ter material za orodje.