Z dolžino 3778 km je najdaljši veletok v Severni Ameriki. Izvira iz jezera Itasca (450 m n.m.v.) v Minnesoti. Porečje Misisipija zbira vode z ogromnega območja, ki sega od Velikih jezer do Mehiškega zaliva in od Skalnega gorovja do Apalačv. V ogromni delti se izliva se v Mehiški zaliv. V spodnjem toku so številna mokrišča, ki pomagajo uravnavati pretok vode s shranjevanjem vode v obdobjih visokega odtoka in močnih padavin. S počasnim sproščanjem vode v okolico se zmanjšajo poplave ter erozija obrežja.
V jeziku indijancev Algonkijev pomeni izraz "Oče reka". Španski konkvistadorji so jo poimenovali Rio de Espiritu Santo (Reka svetega duha). Francoski osvajalci so ji v 17. st. nadeli ime reka Colbert - po tedanjem finančnem ministru in snovalcu francoske kraljevske mornarice Jeanu B. Colbertu, območje ob reki pa Louisiana po francoskem sončnem kralju Ludviku XIV. Po britanski prevladi in francoskemu umiku v 18. st. je bilo uveljavljeno ime Misisipi, reka pa je bila meja med britanskim in španskim ozemljem. V začetku 19. stoletja so se na reki pojavili značilni parniki. V začetku 20. st. so Chicago s kanali, preko reke Illinois, povezali z Misisipijem. Tako se večina kanalizacije velemesta še danes izliva v Mehiški zaliv in ne v jezero Michigan. Na Misisipiju je leta 1922 Ralph Samuelson "izumil" in izpopolnil smučanje na vodi. Reka je bila navdih tudi številnim kulturnim stvaritvam (Mark Twain - Dogodivščine Hucklberrija Finna, številni avtorji country glasbe in posebna zvrst črnske glasbe delta blues).
Bregova Misisipija sta povezana s 26 velikimi prometnimi prehodi, ki jih omogočajo mostovi in trajektne povezave
Naplavna ravnica Misisipija. Reka s pritoki je naplavila praktično vse Osrednje nižavje. Najnižja območja so poplavne ravnice, na višje ležečih nanosih pa so kakovostne poljedelske površine. Naplavine so pomemben vodonosnik območja.
Zamočvirjena delta Misisipija v Mehiškem zalivu, 160 km južno od New Orleansa. Reka dnevno naplavi 40 t usedlin. Glavno korito reke stalno poglabljajo, čistijo in utrjujejo z nasipi, da reko obdržijo v glavni strugi.
Morska slana voda (desno) se ne meša z rečno sladko vodo (levo), ampak jo močan Zalivski tok odnaša, skupaj z naplavinami, proti Floridi.
Je ena najdaljših rek (2330 km) v Severni Ameriki. Izvira v Skalnem gorovju in je na svoji poti vrezala tudi slikoviti Veliki Kanjon. Izliva se v Kalifornijski zaliv v Mehiki. Zaradi velikega strmca je na reki 29 večjih jezov in stotine km kanalov za dostavo industrijske, kmetijske in pitne vode. Zaradi pretiranega izkoriščanja vode se pojavljajo številni problemi. Konec prejšnjega stoletja je, zaradi intenzivnega črpanja vode, reka pri izlivu velikokrat celo presahnila. Današnja izsušena delta, ki je le miniatura nekdanje velikosti, ne zagotavlja več primernega habitata; populacije rib, kozic in morskih sesalcev v zalivu so se zmanjšale. Zaradi zmanjšanja količine vode v spodnjem toku se je povečala koncentracija škodljivih snovi v reki, kar vpliva na kakovost vode. Povečana slanost vode je pospešila korozijo namakalnih cevi. Padavinska voda s polj spira pesticide in gnojila, ki se koncentrirajo v reki. Jezovi na spodnjem toku reke se hitro polnijo s prinešenim materialom. Velika jezera in energetski objekti ob rekah segrevajo vodo v reki (3° - 8°C). Od leta 2012 potekajo usklajene akcije za oživitev mokrišč v spodnjem toku Kolorada.
Veliki kanjon (Grand Canyon) >
Staroselci v porečju Kolorada so bila plemena indijancev - Apači, Mohave in Navaho. Postopen pritok evropskih in ameriških raziskovalcev, iskalcev sreče in naseljencev v regiji je sčasoma privedel do konfliktov, ki so mnoge domorodce prisilili, da so končali v rezervatih.
Hooverjev jez (Hoover Dam) na Koloradu je 221,4 metra visok in 379 metrov dolg. Za jezom se nahaja jezero Mead, ki ima kapaciteto 35,2 km3 vode. Površina jezera je 640 km2. Največja dolžina jezera je 180 km, največja globina pa 180 metrov. Nahaja se na meji med ameriškima zveznima državama Arizona in Nevada. Zgradili so ga med letoma 1931 in 1936, v času velike gospodarske krize. Za svoj čas je bil en največjih in najbolj ambicioznih projektov. Med gradnjo je delalo več tisoč delavcev, okrog 100 jih je umrlo v nesrečah. Jez je poimenovan po ameriškem predsedniku Herbertu Hooverju. Projekt jezu je leta 1928 odobril Ameriški kongres. Gradnja je trajala samo okrog 5 let; zgradili so ga dve leti pred predvidenim rokom.
Grand Canyon je dolg 446 km, širok 29 km in globok 1,9 km.
Hoover Dam
je reka, na kateri proizvedejo največ hidroelektrične energije v Severni Ameriki. Vodo uporabljajo za pridobivanje hidroenergije in za namakanje polj (krompir, detelja, sadovnjaki, fižol, pesa). Reka in njeni pritoki so osrednjega pomena za razvoj kulture in gospodarstva regije. Uporabljali so jih za transport ljudi in blaga (kožuhovina, lovci, les) ter povezujejo številne kulturne skupine v regiji. Z zgrajenimi kanali in zapornicami se promet po reki izogne brzicam. Reka je bogata s številnimi vrstami rib, ki se selijo med sladkovodnimi habitati in slanimi vodami Tihega oceana. Te ribe, zlasti vrste lososa, so zagotavljale osnovno preživetje domorodnih ljudstev. Zaradi prehrambene industrije je danes izlov rib na meji biološkega minimuma. Vojaška industrija v Hanfordu z 9 jedrskimi reaktorji je velik onesnaževalec reke, ki je preobremenjena tudi s PCB in bakteriološkim onesnaževanjem. Reka se v bližini Portlanda izliva v Pacifik v velikem estuarju. V potopljenem rečnem ustju se slana morska voda meša s sladko rečno, kar zagotavlja življenjsko okolje tako slanovodnim kotsladkovodni organizmom.
Jez Grand Coulee (Grand Coulee Dam) je velik gravitacijski jez na reki v zvezni državi Washington, ZDA. Uporablja se za proizvodnjo elektrike in namakanje. Gradnja se je začela leta 1933, odprli so ga leta 1942. Danes je na reki 14 velikih jezov; v 115 letih pa so na reki izvedli skupaj 252 hidroenergetskih projektov. Še danes je najmočnejša hidroelektrarna v ZDA.
Grand Coulee Dam je s 6,8 GW največja elektrarna v ZDA. Hidroenergija je poceni; cena MWh električne energije iz hidroelektrarn stane 10, iz premoga 45 in iz nukleark 60 USD.
Kolumbija v Portlandu
Zamrznjena Kolumbija, 1916.
Ko so Američani leta 1867 odkupili rusko Aljasko so začeli reko intenzivno koristiti za plovbo, kot transportno pot in za izlov lososov. Bila je ključnega pomena v osvajanju polotoka v času zlatih mrzic v začetku 20. st. Močna onesnaženost reke zaradi odpadkov iz vojaških objektov, odlagališč, odpadnih voda in drugih virov se je v zadnjih desetletjih normalizirala.
Polnočno sonce ob polarnem dnevu na reki Yukon
Porečje reke Mackenzie zbira vodo petih kanadskih provinc. Številne poplave polarne zaledenele reke odpravljajo s številnimi razlivnimi območji, kamor se reka razliva ob vodnih viških, ker je delta zamrznjena. V porečju reke so številna ledeniška jezera, pokrajino pa v delti prerašča gozd črne smreke. Porečje Mackenzie, ki je eden največjih in najbolj neokrnjenih ekosistemov v Severni Ameriki, je leta 2001 poseljevalo okoli 400 tisoč ljudi (1% prebivalstva Kanade).
Zimska 6-pasovna cesta Tuktoyaktuk po reki Mackenzie
RIO GRANDE (angleško, RIO BRAVO DEL NORTE, špansko)
je dolga 3034 km. Izvira v osrednjem delu južnega Kolorada, teče skozi Novo Mehiko in Teksas, od El Pasa, kjer prečka mejo, je mejna reka med ZDA in Mehiko, nakar se izlije v Mehiški zaliv. Od sredine 20. stoletja izraba rečne vode za namakanje kmetijskih regij in vodooskrbo narašča - do izliva priteče le 1/5 rečne vode.
Reka Rio Grande - zaradi kmetijskih odplak je zelo onesnažena.
Izvira v Velikih jezerih in se izliva v Atlantski ocean. Predstavlja osrednjo prometno žilo do Atlantika. Za premagovanje višinske razlike uporabljajo zapornice. Reka je imela izjemen pomen pri poselitvi notranjosti kontinenta. Zaradi ugodnih transportnih poti in bližine rudnih nahajališč je bila pogoj za razvoj starega industrijskega pasu Rust Belta (Pas rje).
Pred 4 desetletji se je v mreže ulovilo devno do 1000 jegulj. Letni ulov je v 80. letih znašal 400 t. Po statističnih podatkih kanadske vlade se je število mladih jegulj, ki vstopajo v celinske vode po Reki sv. Lovrenca, zmanjšalo na manj kot 3 %. Upad števila jegulj je povezan z večjim onesnaževanjem na območju Velikih jezer, ob reki je postavljenih okoli 12ooo jezov, ki onemogočajo selitve jegulj v Sargaško morje, okoli 40% jegulj pa konča med turbinami hidroelektrarn. Brez zaslužka je ostalo več sto domačih ribičev in trgovcev, trgovino z jeguljami pa so prevzele velike tuje mednarodne trgovske družbe.
Mreže za jegulje ob oseki na Reki sv. Lovrenca
Reka sv. Lovrenca pri Montrealu