Bolha se je odlocila, da se bo z druzino preselila v slonovo uho. Zato
je zaklicala:
"Gospod slon, moja druzina in jaz se zelimo preseliti v tvoje uho.
Mislim, da je posteno, ce ti damo teden dni casa, da o stvari premislis
in mi das vedeti, ce imas kaj proti."
Slon, ki ni niti zaznal bolhinega bivanja, je mirno hodil naprej in
bolha je po tednu dni vestnega cakanja domnevala, da slon z njeno vselitvijo
soglasa.
Mesec dni pozneje je gospa bolha ugotovila, da slonovo uho ni zdravo
bivalisce in je silila moza, da se izselijo. Gospod bolha jo je prosil,
naj ostanejo vsaj se en mesec, da ne bi uzalili slona.
Koncno je povedal tako taktno, kot je le mogel: "Gospod slon, nameravamo
se preseliti v drugo stanovanje. To nima seveda nic opraviti s teboj, kajti
tvoje uho je prostorno in toplo. Gre samo zato, da bi moja zena raje zivela
v blizini svojih prijateljev na bivolovi taci. Ce imas kaj proti nasi izselitvi,
mi, prosim, sporoci v teku naslednjega tedna."
Slon ni rekel nicesar, tako se je bolsja druzina izselila s cisto vestjo.
Vesoljstvo se ne zaveda tvojega bivanja! Pomiri se!
![[tri]](tri20.gif)
15.
Kratka zgodba - 12. 5. 1998![[nazaj]](nazaj.gif)