Zgledi vlecejo

Gon po posnemanju je ozadje otrokove izredne, rekli bi, kar »cudovite« podvrzenosti vplivom odraslih.
Otrok kar vsrka vse zglede, ki jih vidi pri odraslih v okolici.

Usodna zamenjava in kar osnovno pomanjkanje poznavanja medcloveske psihologije pa je, ce kdo misli, da so »zgledi« najvaznejsi. Ce recemo: dober ali slab »zgled«, mislimo nehote na zavestni, namerni vpliv starejsih na mlajse. »Lep zgled dati« se pravi nekaj narediti ali povedati, kar je dobro, lepo, spodbudno vplivalo na druge. Toda s tem niti od dalec nismo izcrpali vsega, s cimer vplivamo na otroka. Se vec: s tem se glavnega vpliva se dotaknili nismo. Glavni vpliv, s katerim starsi oblikujejo svoje otroke, ni namerni zgled, temvec je njihovo vsakdanje ravnanje in govorjenje, pri katerem niti ne mislijo, da vplivajo z njim na otroka. Mirno lahko recemo: glavni zgled, s katerim starsi vzgajajo otroka, ni v tem, kaj delajo, kaj govorijo, marvec v tem, kaj in kaksni so. Cudno je, da je to psiholosko nacelo medcloveskih odnosov tako malo upostevano, ceprav nic drugega ne pove kakor to, kar preprosti slovenski ljudski pregovor ze davno pozna:

 »Kakrsen les, taksen klin, kakrsen oce, taksen sin, kakrsna mati, taka hci.«

Anton Trstenjak
1906-1996