Pa bom šel na planine, 
na visoče gore, 
da bom slišal zvoniti 
Zagorske zvoné. 
Oj, Zagorski zvonovi 
prav milo pojo, 
kadar mojo predrago 
k pogrebu neso. 

Pa le naj jo nesejo, 
pa le naj jo neso, 
saj ne bode prav dolgo, 
ko pojdem za njo. 

A zvoniti bom pustil, 
kropiti pa ne, 
saj kropile jo bodo 
le moje solze. 

Zagreble jo bodo 
le moje roke, 
krog groba sadil bom 
cvetlice lepe. 

Med mile cvetlice 
naj me polože, 
saj vem, da mi poči 
na grobu srce. 

Bom šel na planine, 
na visoče gore, 
da bom slišal zvoniti 
Zagorske zvoné.