Sinopsis/ Short synopsis

Kratek film z naslovom "Obrni se" prikazuje dekle, ki se v toaleti nočnega kluba lepotiči za nočno zabavo. Pripravlja se za vstop v svet zamaskiranih, pravilnih obrazov s pretiranim make-upom, ki je v bistvu transformacija naravnega izraza v umeten izraz maske. Odsev njenega početja v ogledalu v njej izzove razmišljanje o bistvu današnjega obstajanja, ki je vsakodnevno podvrženo pritiskom potrošniške družbe in stalnosti nadzora, ki ljudi udejanja zgolj kot poplavo črtnih kod in passwordov.
Njeno življenje je zminimalizirano na kupovanje proizvodov po nareku komercializacije vsakdanjika v predmet masovne potrošnje, ki je prisoten v vseh življenjskih biotopih.
Postaja ji jasno, da izgublja lastno prvobitno identiteto in samopodobo, samospoštovanje.

Dekletove misli vstopajo v kader kot antitekst v obliki podnapisov in nemo spremljajo dogajanje v ogledalu, predstavljajo nekakšen kontrast popolni in lahkotni lepoti navzven in stopnjujejo notranjo praznino in občutek preganjavice in brezizhodnosti; morda nismo daleč od misli francoskega filozofa Felixa Guattarija, ki predvideva obstoj popolnega nadzora nad posameznikom, ki brez potrditve kode ne more zapustiti sobe, stanovanja, ulice ali mesta. Skratka - da se povprašamo - katere naše odločitve so dejansko plod zavedanja lastnega bivanja in katere so tiste, ki temeljijo na intenzivnem medsebojnem pretoku statusnih sporočil med nami in okolico?

Short movie titled "Turn Around." is about a girl, who's putting on some make up in the toalette of a night club in order to prepair herself for entering to the world of overdone mascs of perfect faces - it's in fact a transformation from natural look to an artificial icon of urban outgoers.
The reflection in the mirror evokes thoughts about the sense of contemporal exsistance, which is constantly under preassure of consumption and mass control, changing people into a fload of digital codes and passwords.
Her life is minimalized into a shopping of articles, dictated by the comercialisation of everyday life into objects of mass consumation, present in all biotops of living.
It's becoming clear to her that she's loosing the primal identity and selfrespect.

Thoughts are entering the frames as an antitext in form of subtitles and go along with scene in the mirror silently. They represent a kind of a contrast to a perfect and light beauty on the surface and are increasing the feeling of paranoia and lack of prospects; we might not be far from the idea of the French philosopher Felix Guattari, who predicts the possibility of total control over the individual, who can not leave the room or the flat or even the city without the code confirmation.
The question is, which choices do we make on the base of our individual consciousness and which are made on the base of intense information flow between ourselves and environment, filled with the simbols of material status.

Predvajaj film Obrni se

Jelena Sokić: Žena

Obrni se

Samota me rešuje pred popolno izgubo identitete.
Svojo podobo iščem v odsevih izložb, ki mi narekujejo smer gibanja v labirintu izbora.
Vsak korak čutim kot kompromis medija, ki me naredi pomembno in vzpodbuja željo po vključenosti v projekt vtipkovanja neskončnih kod na črnih zaslonih.
Zasvojeno telo se izgublja v krčih mentalne klavstrofobije, medtem ko mi glasovi estetsko dovršenih in intelektualno cenenih superplakatov obljubljajo odrešitev.
Domišljija mi kot kapljice krvi iz prsta odteka v kanalizacijo izrabljenih fraz, pomešanih z izbljuvki izrabljenih idej.
Orgazem doživim, ko mi v lastni spalnici uspe odigrati ljubezenski prizor iz televizijskega ekrana in pri tem uživam.
Z vsakim dotikom pustim sledi, ki se kot kristali zbirajo v tankih plasteh spomina.
Moja ljubezen je egoistična in posesivna in se mi smehlja z barvnih fotografij rumenega tiska.
Iz poštnega nabiralnika pobiram nerecikliran reklamni papir, v katerega zavijam odpadke hrane, da v njem zgnijejo.
Ustvarjam časovni zastoj, ker preveč budno spremljam možganske impulze, sosed pa je medtem pokosil travo in vzgojil dva sinova.
Stroboskopska luč v zapuščeni ulici utruja oči in jih sili k počitku.
Zbiram oblačke spanja kot krpice sala izpod kože na kurjih prsih.
Noči so brez sanj, saj so sanje preskočile plasti paralelnosti in se reprogramirale v resničnost.
Nemirno oko se srečuje z nemirnim odsevom nadzorne kamere za ogledalom in ohranja lasersko tirnico napetosti v napornem latentnem stanju, ki rešuje problem prostorske vseprisotnosti na osupljivo lahkoten način.
Resničnost svoje latentne prisotnosti sporočam v svet, ko vtipkam štirimestno PIN kodo v mobilni telefon.
V virtualnem gledališču spletne informacije je celosten zvočni zapis občutek praske brezhibno manikiranega nohta po hrbtu podcenjujočega tihega aplavza, ko napišem kritiko lastne predstave.
Doktor določa mojo diagnozo s hitrim predogledom stanja na moji kreditni kartici.
Bolezen bazira na živčnih motnjah zamašenih psihosomatskih kanalov moje samopodobe.
Odmašujejo jih psihiatri v cenikih lastnih dnevnih sob na zofah, ki so jih skreirali oblikovalci globalnega formata z globalnimi predračuni.
Ležim v nogavicah, prihranki že dolgo pred ciljno ravnino odpovedujejo nadaljnje sodelovanje v tekmi.
Maratonski rituali so nasekljani na kratke šprinte preizkusa zasledenih dopingov.
Moč mišic in moč duha sta ovrednotena v brutalnem spopadu z močjo časa in denarja.
Nosim lastno referenčno kodo v genetskem zapisu zrkla - roženica izdaja vso mojo vrednost in kreditno sposobnost.
Delnice so porazdeljene med može ledenih pogledov, ki ukažejo vsak moj gib v plastični ogradi, ki je redukcija mojega delovnega mesta.
Sončna svetloba je dividenda, ukradena tik pred zvonenjem budilke in na avtocesti v nakupovalni center.
Zbiram jo v nakupovalni voziček skupaj z ostalimi artikli statusa zapovedanega konformista.
Cena mojega samospoštovanja je zreducirana na seznam predmetov z omejenim rokom uporabe do naslednje razprodaje.
Svet je hologram
- jogurtov,
- nizkokaloričnih napitkov,
- žvečilnih gum brez sladkorja
- genetsko razvitih paradižnikov vzorčne kilaže,
- puranjega mesa z DNKjem najtežje svinje v zgodovini agrokulture,
- krem iz placent belih podgan z vlažilnim učinkom,
- 365ih komercialnih TV kanalov,
- hitrih rešitev Dr. Phila in pravljic bratov Grimm v pajčevini nespomina,
- 1.8 mašine z air-conditionom,
- večno neporaženim zagorelim nasmehom,
- dvemi pozdravi dnevnega sodelavca,
- spam mailinga,
- blokiranih računov,
- SMSov osebe, ki rešuje moje primitivne potrebe po ljubezni z izlivi v kondom,
- učiteljice, ki je nadomeščala starše za določen čas zaposlitve,
- družine, ki je v ločitvenem postopku,
- boga, ki si ga naročam kot polivko v restavraciji s hitro prehrano,
- počitnic ob morju s pogledom na letalonosilko,
- satelita, ki me zaznava kot drobec v rastru naftnih džankijev,
- pregretega poletja, skaljenega v posušenem polju koruze, ki jo je demoliral vihar,
- vprašanja, ki zbledeva ob vsaki novi uteži v fitnessu in nadomeščaspaneczakajsemtukajobrnise
Obrni se.

Sandra Hrovat Grum in Nataša Mrkonjič