Masinfo
20
januar 2002
Prispevke v tej številki so spisali
Romi Češčut, Neža Kodrič, Simon Markič, Marko Rusjan in Varja Velikonja.
Vsebina:
Dvajseti uvodnik
Marko Rusjan: Strukturne spremembe v zavodu Masovna
Marko Rusjan: Ko bolan zdravega nosi
Hrana, ne bombe!
Neža Kodrič: Smo, kar je vse
Varja Velikonja: Ime mi je Damjan
Simon Markič: Furlanska vrtoglavica
Projektne delavnice
MC Error: Razstavi, Slovenski film
Forma živa CZD, Maršev gojzar, Rock Otočec
Kam naj se dam?
20. številki na pot...
Jeseni
1999 se je skupina časopisnih navdušencev pri zavodu Masovna odločila, da zažene
časopisni projekt, ki bo širši javnosti predstavljal delovanje našega zavoda
in potek projekta Mostovna. Prinesel naj bi tudi prepotrebne informacije o medijsko
skritem življenju na robu kulturnega dogajanja. Masinfo je začel počasi, vendar
je s časom pridobival na hitrosti in sedaj je končno stalni mesečnik. 20. številka
ni velik jubilej, da bi ga morali na veliko razglašati, je pa priložnost za
samokritičen pogled nazaj. V teh dvajsetih številkah je izšlo kar nekaj zanimivih
tekstov, za katere upamo, da niso šli neopaženo mimo naših bralcev. Poskušamo
slediti aktualnemu dogajanju. Ob tem smo tudi velikokrat polemični, kar pa ne
pomeni, da iščemo dlako v jajcu. Prisegamo na pravico do kritike in jo tudi
z veseljem uporabljamo. Veliko bi se dalo tudi bolje narediti. Kljub temu pa
smo zadovoljni, da kljub 100% prostovoljnemu delu (beri: izplačan ni bil niti
en honorar) še vedno uspevamo prinašati edini časopis te vrste v Sloveniji.
V letu 2002 imamo seveda ambicioznejše načrte, ki naj bi nam polepšali zunanjo
podobo, okrepili vsebinsko strukturo in ponudili še natančnejše informacije.
Vsekakor pa komaj čakamo na izčrpno sprotno predstavitev dogajanja na Mostovni.
V
letu 2001 sta se našemu medijskem boju pridružila tudi Radio Mostovna in spletna
stran www.masovna.org . Načrtujemo dodatno prepletanje delovanja vseh treh medijev.
Radio Mostovna že deluje s polno paro vsak teden po eno uro. Naša spletna stran
pa pričakuje temeljito prenovo, ki bo prinesla novo grafično in vsebinsko podobo.
Zaživela naj bi kot samostojen medij z dodatnimi komentarji in novicami, ki
jih morda ne boste zasledili v ostalih dveh medijih. Vedno pa je na voljo tudi
elektronski arhiv vseh dosedanjih številk Masinfa (www.masovna.org/masinfo).
Naj
vas tale krajši uvodnik spodbudi k aktivnemu sodelovanju in soustvarjanju neodvisnega
časopisa Masinfo! Amen.
Uredništvo, januar 2002
Strukturne
spremembe v zavodu Masovna
Marko
Rusjan
Zavod
Masovna združuje v sebi različne interese neodvisne mladinske kulture. Le-ti
interesi so lahko enotni, nekonfliktni, ali pa so med seboj tudi izključujoči.
Potrebno je odločati, katerim projektom da zavod prednost, na kakšni kulturi
bo večji poudarek, kaj ima mesto na Mostovni in kaj ne, itd. Odločanje o teh
in podobnih vprašanjih je prepuščeno najvišjemu organu zavoda - svetu zavoda.
Svet zavoda sestavlja devet članov, ki se sestajajo po potrebi in sprejemajo
odločitve z glasovanjem. Poleg predstavnikov ustanoviteljev zavoda (Klub Druga
stran, Klub 13. brat, Klub goriških študentov in Rock Vibe - Škuc) ter dveh
predstavnikov zaposlenih, so tu še 2 (po novi različici statuta naj bi bili
morda tudi 3) predstavnika zainteresirane javnosti. Zainteresirana javnost poimenujemo
posameznice, posameznike in društva, ki jih zanima delovanje zavoda Masovna,
področje neodvisne in mladinske kulture in bi radi neposredno ali posredno krojili
odločitve zavoda. S tem se omogoči sodelovanje čim širšega kroga mladih ljudi.
Določitev predstavnikov tako raznolike in stalno spreminjajoče se družbene skupine
je težavno vprašanje. V zavodu Masovna smo se odločili, da ponudimo možnost
splošne izbire predstavnikov. To pomeni, da se bo vsake dve leti oblikoval javni
zbor, na katerem bodo izbrani predstavniki zainteresirane javnosti za naslednje
dve leti. Pravico glasovanja bodo imele udeleženke in udeleženci javnega zbora,
ki se bodo tudi vpisali v register volivcev. Vsak bo imel samo en glas. Pravico
kandidiranja bo tudi imel vsak udeleženec, starejši od 16 let. Napoved kraja
in časa konstituiranja javnega zbora bo objavljena v množičnih medijih in vseh
treh medijih zavoda Masovna.
Prvi javni
zbor načrtujemo zelo kmalu (konec februarja ali v začetku marca), ker bi radi
oblikovali novo sestavo sveta zavoda. Leto 2002 bo namreč ključno za delovanje
zavoda, saj smo tik pred začetkom dogajanja na Mostovni. Spiritum movens delovanja
zavoda je vedno bila ravno Mostovna. Zato potrebujemo osvežen in energičen svet
zavoda, ki bo uspel doseči zastavljen cilj. Po šestih letih vztrajnega dela
je napočil čas za odločilni preskok.
Več
o samem javnem zboru pa v naslednji številki Masinfa. Podali bomo še pomembne
podrobnosti v zvezi z izbiranjem predstavnikov in o samem poteku javnega zbora
za leto 2002.
Ko bolan zdravega nosi...
Marko
Rusjan
Pred
nekaj tedni sem z zanimanjem prebral zapis Primorskih novic o interesnem konfliktu
glede prostorov koprskega Mladinskega in kulturnega centra. S prostori upravlja
Društvo prijateljev zmernega napredka, katerega program je usmerjen v predstavitev
mladih in širši javnosti neopaženih kreativcev. Prostori v centru mesta Koper
pa so očitno zanimivi tudi za druge grupacije. Tako si koprski študentski klub
želi svoje mesto v teh prostorih. Argument naj bi bil selektivna diskriminacija
M&KC nasproti mainstream kulturi. Posledično naj bi bila večina mladih in
seveda študentov prikrajšanih.
Ni
moj namen posvečati se omenjenemu konkretnemu sporu, ker pač ne poznam ozadja
in se mi za potrebe mojega spisa niti ne zdi tako pomembno. Pomembna je predvsem
zahteva domnevne večinske organizacije določene večje skupine mladih po javnih
prostorih, ki služijo t.i. manjšinski kulturi. Pomembna je zato, ker jo zlahka
prenesemo v vsa druga okolja v Sloveniji in tako tudi v Novo Gorico. Zahteve
večine, da je neenakopravna v primerjavi z manjšino, še zdaleč niso doma samo
na mladinski kulturni sceni. Prav tako močnejše družbene skupine kričijo proti
v nebo vpijočim krivicam, ki se jim dogajajo. Tako naj bi bili moški v patriarhalni
družbi neenakopravni nasproti ženskam, bogatejše naj bi teplo krivično progresivno
obdavčenje, narodne manjšine naj bi ogrožale večinski narod zaradi nekaj dvojezičnih
napisov. Primer apetitov po enem redkih preostalih zatočišč neodvisne kulture
je opozorilo, da nevarnost ne grozi samo s strani "objektivnih" tržnih
razmer, ampak tudi s strani konkretnih subjektov samo-legitimizirajočih se interesnih
združenj.
Za
razumevanje dejanske marginalizacije neodvisne kulture nasproti večinski, t.i.
mainstream kulturi, je seveda potrebno osvetliti delovanje trga na katerem se
giblje kulturna industrija. Produkcijski in distribucijski procesi kulture delujejo
po tržnih obrazcih. Zakon trga krepi središčno kulturo, saj je proizvodnja največja,
kar zmanjšuje proizvodne stroške. Nesrediščna kultura, ki se ne homogenizira
ob iskanju največjega skupnega imenovalca, postane marginalizirana kultura,
kjer so stroški na enoto kulturnega produkta neprimerno večji. Za ohranitev
te kulture in zmanjšanja stroškov so akterji prisiljeni ne samo na pristajanje
na minimalne mezde, ampak tudi na dejansko zastonjsko delo. Posledično postane
središčna kultura profesionalna, saj lahko zagotavlja tudi solidno presežno
vrednost. Kulturna industrija se legitimizira s tisočkrat ponovljeno lažjo,
da jo določa povpraševanje. Dejansko pa imamo opravka z diktaturo ponudbe kulturne
industrije, ki diktira modni okus množic. Poleg tega kulturna industrija oz.
središčna kultura določata potrošniške vrednote množic.
Nesrediščna
kultura je torej ekonomsko in ideološko popolnoma marginalizirana. Njeno delovanje
predstavlja antipod obstoječemu sistemu. Kot taka predstavlja manjšinsko dejavnost
in zato gre večini toliko bolj v nos. Značilnost današnjega okostenelega družbenega
sistema diktature večine nad manjšino je udejanjanje gesla Gorje premaganim!
Na koprskem primeru lahko vidimo, da marginalizacija kulturne opozicije ni dovolj.
Na novo vznikli kapitalistični podmladek, ki se redi v študentskih klubih, financiranih
s strani podplačane dijaške in študentske delovne sile, mora na poti v elitni
zborček prevzeti najšibkejšim še zadnje, kar ostane. Pri tem se seveda sklicujejo
na večino neke približno določene kategorije prebivalstva t.i. mladih.
Kot
sem že zgoraj omenil, se lahko podobne stvari dogodijo kjerkoli v Sloveniji.
Kako se upreti podobnim "sovražnim prevzemom"? In kako hkrati ohraniti
neodvisno kulturno produkcijo, ki se ohranja onkraj diktature trga? Poleg običajnih
osebnih vezi z lokalno politično nomenklaturo je potrebno oblikovanje dovolj
široke baze lokalnega zainteresiranega prebivalstva, ki trdno stoji za usmeritvijo
mladinskega centra. Takšno bazo pa lahko pridobimo le z najvišjo stopnjo soodločanja
o delovanju centra. Občutek pripadnosti se ne more razviti iz zraka. Razvije
se lahko le v medsebojnih enakopravnih odnosih med sodelavci, med sodelavci
in obiskovalci ter med samimi obiskovalci. Takšna skupnost, ki je sposobna vsaj
za določen čas (čas bivanja na "osvobojenem ozemlju" Mostovne) preseči
menjalniške odnose med ljudmi, je zadostna garancija, da bo mladinski center
težko prevzet. Takšne misli me tudi navdajajo ob Mostovni, ki ji bo potrebno
vdahniti dušo in jo oživiti na podlagi zgornjih načel. Še toliko bolj, ker bo
upravljavec prostorov le začasni najemnik in bo popolnoma odvisen od trenutne
situacije v občinski hiši. Eliminacija začasnega upravljavca se seveda lahko
zgodi zaradi premajhne učinkovitosti, kar pa lahko pridobi večdimenzionalne
značilnosti.
Neučinkovitost
je lahko ekonomskega značaja. Nesrediščna kultura že po definiciji ne more biti
ekonomsko učinkovita po kriterijih tržnega sistema. Neučinkovitost je lahko
kulturnega značaja. Nesrediščna kultura ne pokriva celotne mlade populacije,
kar je glede na postmoderne oblike mladostniške identifikacije in iskanja tisočerih
možnosti prav tako nemogoče. Neučinkovitost je lahko socialnega značaja, ker
mladinski center ne opravlja preventivne funkcije preprečevanja odvisnosti med
mladimi. Da pri tem problemu odpovedo tudi vse institucije (šola, socialni centri,
Cerkev...), ki problem obravnavajo le parcialno, seveda nikogar ne zanima. Učinkovitost
je Arhimedova točka, na podlagi katere vam (nam) bodo sodili.
V Ljubljani na Kongresnem trgu vsak ponedeljek ob 14.00 skupina prostovoljcev pod skupnim imenom "Hrana, ne bombe" (nastala je po vzoru ameriških Food Not Bombs skupin) deli brezplačen topel vegetarijanski obrok. Na ta način želi pomagati ljudem v stiski: brezdomcem, samohranilkam, slabo plačanim nekvalificiranim delavcem, skratka vsem, ki bi bili veseli brezplačnega toplega obroka. Istočasno pa želi opozarjati na povezavo med problemom lakote in revščine tudi v naši državi, naraščajočo militarizacijo družbe in astronomskimi izdatki za izdelavo orožja, ter bolečo resnico, da ogromno še užitne hrane konča v kontejnerjih veleblagovnic (skupina namreč pripravlja obroke iz hrane za odpis, ki jo zbere pri nekaterih solidarnejših posameznikih, ki raje nahranijo nekaj lačnih ust, kot pa hrano zavržejo).
"Dao
ne pozna ne začetka ne konca. Le za posamezna bitja veljata rojstvo in smrt.
Posamezniki ne morejo vztrajati na višku svoje popolnosti. Enkrat polni, enkrat
prazni, svoje oblike ne morejo ohraniti. Let ni mogoče priklicati nazaj, časa
ni mogoče zadržati. Rast in mirovanje, polnost in praznina tečejo svoj večni
krog. Ni ga giba, da se z njim ne bi nekaj spremenilo. Ni ga časa, da ne bi
česa predrugačil. Kaj lahko storiš in kaj opustiš? Preprosto: dovoli teči spreminjanju!"
Živimo v družbi, ki je izredno nagnjena h kimanju družbenim normativom, podvrženim
grobi potrošniški mentaliteti in podobomiselni izrojenosti krščanstva, ki je
zaradi manipulacije z lastnim naukom že izgubila verodostojnost. Iluzija o evropsko
- ameriški prevladi in moči se razkraja pred našimi očmi. Teoretiziranje in
uveljavljanje kao najboljših sistemov brez dejanskega upoštevanja družbeno-političnih
razmer v manj razvitih deželah vodi v težave. Tipičen primer je Argentina, ki
zaradi drugačnih meddržavljanskih odnosov ni prebavila ameriškega kalupa in
bankrotirala. Če bi hoteli eno ureditev uveljaviti po celem svetu, se ne bi
smeli zatekati k izkoriščanju privilegijev, ki jih nudi močna vojska in nakopičen
kapital, ki pri šibkejših zbujata nelagodje, odpor in hlapčevstvo. Dogaja se,
da njihov, čeprav številčno večinski glas, pri pomembnih odločitvah ni upoštevan
ali je kar direktno prezrt. Smisel dogovora ostaja konsenz, ki koristi vsem
udeležencem.
Tudi ni pošteno izsiliti pritrditve preden ni vsem dano v razmislek in v vpogled
dovolj informacij o temi in podatkov o njihovem izvoru. Pogovarjajmo se z argumenti
in cilj naj bo skupno strinjanje.
Kakor je namreč škodljivo nekritično podrejanje, je tudi zanikanje iz principa
poze "jaz sem proti, ker si to lahko privoščim" zmota, ki vodi v spopad.
Spopad svetovne razsežnosti, po katerem bi postali nosilci življenja tisti ščurki,
ki so odporni na radioaktivno sevanje? Ker pa se bomo katastrofi tretje svetovne
vojne verjetno vseeno izognili, se bo spopad odvijal na drugih, ekonomsko-političnih
ravneh. Tudi tu se načeloma da izogniti prelivanju krvi in srdu maščevanja,
ki je njegova posledica, s tem, da se kot najbolj pomembna - vrhovna veda uveljavi
ekologija. V njej se nahaja izredno pozitivno načelo naddržavnosti. Onesnaženje
se namreč ne ozira na državne meje, globalno niti na ozemeljske omejitve celin.
Amerika je ob zavrnitvi Kjotskega sporazuma pokazala le svojo največjo šibko
točko: pretirano samozaverovanost v svojo moč, in pri tem pozabila, da je navkljub
svojemu "superiornemu" položaju ravno tako kot vsi ostali del nekega
širšega zemeljskega sistema.
Naslov sestavka predstavlja nadgradnjo miselnega izhodišča, ki se skriva v izjavi:
Državljan sveta sem. Ta je bila prvič zapisana v času razcveta rimskega cesarstva,
ki je obsegalo večino takrat znanega sveta in iz katerega tradicije izhaja naša
misel. Pod skupno upravo je bila združena množica narodov, kultur, verstev...
Torej ideja ni nek trenutni preblisk, temveč je že dolga stoletja zasidrana
v zgodovinskem spominu človeštva. Med tem se je planet ozemeljsko veliko časa
samo širil, dokler ni bilo v zadnjih stoletjih odkrito in zdaj še satelitsko
posneto celo površje. Dokler se pač ne ve, kako velik je svet, je težko občutiti
pripadnost in odgovornost zanj. Zdaj je prišel čas, da se zavemo, kako slabo
gospodarimo z danim. Dokler Zemlje nismo obvladali, je še obstajala možnost
rezerv v neznanem. Zdaj vemo, da so možnosti omejene in da lahko z nesmiselnim
izkoriščanjem in zlorabo ostanemo ne le brez rezerv, ampak tudi brez osnovnih
dobrin, kot so voda in relativno čist zrak. Zaradi tega tudi oporekam slehernemu,
ki pravi, da je državljanstvo sveta utopična predpostavka. Ni res! Poglejmo
npr. leta 1848 sestavljeni program Zedinjena Slovenija. Takrat so bili Slovenci
precej nepomemben narod v okviru Habsburške monarhije in je bila zahteva po
združitvi navidezno nerealna. A vendar se moramo ravno tem zanesenjakom zahvaliti,
da sedaj lahko uživamo dokajšnje blagostanje demokratične ureditve in da je
imela 150 let kasneje ideja o združitvi že dovolj trdne temelje, da smo jo lahko
uresničili in se tako izognili balkanskemu klanju.
Zato le pogumno naprej! Svet čaka, da se mu predloži načrt za rešitev, ki bo
v slehernega vsadil upanje in ljubezen.
Ime mi je Damjan
Varja
Velikonja
Suzana
Tratnik, Založba Škuc, Lambda 18, Ljubljana 2001
Ravnokar sem prebrala knjigo Ženske ameriške pisateljice Marilyn French.
Zares mi je žal, da takih knjig nisem mogla brati takrat, ko sem imela petnajst,
šestnajst let, ker bi mi bilo zagotovo laže. Tako pa sem mislila, da sem edina
ženska, ki tako razmišlja. (Zbornik o lezbičnem gibanju na Slovenskem 1984-95,
str.26 v intervjuju s Suzano Tratnik, april 1986)
Tako Suzana Tratnik v enem izmed svojih intervjujev iz daljnega leta 1986. Vmes
seveda ni držala križem rok.
Suzana Tratnik je ime, ki si ga moramo zapomniti. Je zanimiva, pronicljiva publicistka,
prevajalka in lezbična aktivistka. Dasiravno prevaja po tekočem traku, ji ostaja
dovolj časa, da je po zbirki kratkih zgodb Pod ničlo pri zasložbi Lambda izdala
roman Ime mi je Damjan.
Roman, ki odseva, drznem si trditi, veliko tega, kar srka Suzana iz okolja,
ki jo zanima. Od ljudi, ki so ji blizu. Družbeno neprilagojeni ( saj res, kaj
to pomeni, družbeno, danes, v letu 2001 in kaj to neprilagojeni...). Piše zgodbo
o fantu Damjanu, ki se mu nekje v cvetu adolescence zalomi, in to v odnosu do
staršev, šole, družbe. Želi si samo še miru in sožitja s punco Nelo, pa tudi
v odnosu do nje deluje vse skupaj izven običajnih konvencij in vse splošne rutine.
Ali je Damjan res toliko poseben in ali so njegovo okoje in družina res tako
zagamano ozki in dušeči in neprilagodljivi in z očetovega vidika tudi skrajno
neumestni in neprimerni? In kje je tu nek anti pod? V našem primeru prijatelji,
ki so, eni bolj, drugi manj na razpolago. Služba. Nujno, ker če ne izvisiš...
Ali s socialne službe svetovani sinovi obiski pri psihiatru, ki zagotavljajo
staršem "mirnejši" sen in rešitev sinove duše?
Damjan se lahko zgodi vsakemu od nas. Pri kakršnikoli starosti. In v karšnemkoli
življenskem obdobju. Ko enostavno ne zmoreš več licemerja in si, točno to, kar
si. Recimo, Damjan. Z jajčniki ali brez. Koga to briga. S socialno službo ali
brez, s seansami pri družbeno sprejemljivih padarjih ali brez.
S tega vidika berem roman veliko širše in brezčasno, kot ga na ovojnici knjige
recenzira Pauerjeva Vida. Kot izvrsten romanček o odraščanju ne le mladeži nižjega
srednjega sloja, ampak tudi zastaranih problemov manj navadnih spolnih izbir
in identitet v družbi.
Samo, kdo je takrat poleg? Sindrom Damjan, res problem individualnega človeka
ali problem umestitve v današnji svet in čas in prostor? Kdo je tu na potezi?
Vloga družine? Vloga vzgoje? Vloga izobraževanja? Kje je prostor za vse odtenke
človeških duš? Kdo ima dandanes še čas za neprisiljeno, individualno, samosvoje
razvijanje individualnih potencialov? Ali res lahko zavoziš življenje samo in
zgolj zaradi igre hormonov in strasti, ki ene bolj, druge manj, zgrabijo v najstniških
letih? Kje je tu popravni izpit? Kdo je tu na potezi? Na koga lahko računaš?
Kdo ti prisluhne? In spet in spet... kdo je takrat POLEG, ljudje moji?
Damjan je bil dovolj samosvoj, da si je že s simboličnim preimenovanjem utrl
svojo pot. Za začetek. Nadaljevanje sledi.
Suzana Tratnik je napisala izredno berljiv roman, ki za spremembo NE moralizira.
Ampak zgolj in le dokumentira. Fragment časa in okolja. Pisan v izredno duhovitem
in humornem stilu. Zelo podobno kot na primer zame najboljši film nedavne slovenske
produkcije Jebiga.
Roman Ime mi je Damjan je več kot priporočljivo čtivo za vse starosti in vse
spole.
Knjiga, ki bi jo morali uvesti v obvezno branje tam nekje v šestem, sedmem razredu
osnovne šole.
Bi bil potem svet za spoznanje bolj toleranten?
Vsi smo po malem Damjani, al ne?!
Furlanska
vrtoglavica
S.Markič
Tistim
bolj izkušenim obiskovalcem koncertov z večletno prakso bo ime Inzirli gotovo
znano zazvenelo v ušesih. Kvartet z druge strani meje je v prvi polovici devetdesetih
večkrat obredel tudi večino takratnih tukajšnjih klubov in koncertnih prostorov.
S svojo glasbo so se vključevali v vplivni krog razvite hardcore linije, ki
je drveče kričeči slog že upočasnila in ga obogatila z raziskovalnimi prijemi.
Pri tem so se odločili za svojevrsten korak, namreč petje v furlanščini (ime
Inzirli prevajajo kot vrtoglavico). Čeprav je to naš prvi sosedni jezik, nam
žal zveni neznano in eksotično, tako da so bila srečanja s skupino tudi na ta
način zanimivo kulturno doživetje.
Koncertirati
se je v tistih letih kar dalo, veliko težje pa je bilo izdati ploščo. Inzirli
so nekaj pesmi izdali na različnih sedeminčerjih, singlih in kompilacijah (tudi
pri lastni samozaložbi Snait), s skupnih igranjem pa so prenehali, preden so
uspeli posneti album.
Po
petih letih, v založniško prijaznejšem času, nam vso posneto glasbo ponujajo
na CDju "1990.96". Poleg objavljenih skladb so tu še neizdane, posnete
ob različnih priložnostih, v studiih, na domači stereofoniji ali v živo. Kup
prijetnih spominov za nostalgike, a dovolj poučno tudi za mlajše nadobudneže.
Za konec je skoraj odveč omeniti, da je CD opremljen v pravovernem stilu DIY
- grafično in funkcionalno izvirno in učinkovito, z vsemi besedili, prevedenimi
v italijanščino in angleščino.
Hkrati s ploščo
pa je Max Mauro, sicer pevec skupine, izdal tudi knjižico "Inzirli - una
storia per caso". V njej seveda obuja spomine na dogodivščine s skupino,
kar počne na kratkočasen in samoironičen način, daleč od prepogostih biografskih
poveličevanj in mistifikacij tega ali onega izvajalca. Nanizana poglavja se
ukvarjajo z zaokroženimi zgodbami, nekaterimi bolj anekdotičnimi ali razumljivimi
le hujšim privržencem, spet drugimi usodnejšimi za bend. Za nas posebej zanimivo
in zabavno je poglavje o slovenskih koncertih, kjer avtor brez dlake na jeziku
opisuje svoje doživljanje naših običajev. Skratka, prijetno branje (seveda v
italijanščini), morda tudi vzpodbuda za obuditev spominov na preteklo delo katere
od naših skupin. Časovna razdalja pomaga izostriti in razumeti mnogo reči...
Ploščo
lahko dobite pri nekaterih zagretih razpečevalcih in trgovinah, za knjigo se
priporočite pri bendu. Ta ob tem vabi nekdanje glasbene prijatelje in sodelavce
k oživitvi stikov - pišite jim na snait@operamail.com.
V
furlansko prestolnico nas 26.januarja vabijo še na prav poseben dogodek - 20.
letnico fanzina Tommy in 18. letnico istoimenske radijske oddaje, ki je gostovala
na številnih radijskih postajah, tudi radiu Koper. Avtor Mauro Missana je ob
tem pripravil razstavo fanzinov z vsega sveta, povabil kup vrtilcev glasbe in
napovedal še dodatna presenečenja. Zborno mesto: Pabitele, Circolo A.R.C.I.,
Via Fiume 13, Videm (v severovzhodnem delu mesta)
Urad
za mladino RS ponuja mladim lepo priložnost za uresničevanje svojih idej. Na
seriji brezplačnih delavnic se lahko namreč na enostaven in zabaven način naučijo
vsega, kar potrebujejo za izpeljavo svojega prvega pravega projekta.
V
desetih krajih po Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Izola, Brežice,
Nova Gorica, Jesenice, Sežana, Novo mesto, Velenje) bodo skozi celo leto v mladinskih
centrih izpeljali enodnevno brezplačno delavnico Od ideje do uresničitve. Udeleženci
se bodo naučili, kako morajo svoje ideje konkretizirati, prevetriti in načrtovati.
Naredili bodo strateški načrt in za svojo idejo pripravili plan, ki bo osnova
za dodelitev finančne pomoči. O tem, katere ideje dobijo finančno pomoč, bo
odločala komisija, sestavljena iz predstavnikov delovne skupine akcije TiPOVEJ!
in Urada RS za mladino.
Delavnice
so namenjene mladim od 15 do 30 let z idejo, ki jo želijo uresničiti in zato
potrebujejo pomoč. Število udeležencev je omejeno, v primeru prevelikega števila
prijav imajo prednost tisti z inovativno, sodobno, pozitivno in splošno koristno
idejo ter s popolno in pravočasno poslano prijavnico.
Dodatne informacije
so na voljo pri vodji projekta Kseniji Perko na tel: 01 426 57 01, 041 875 229
ali ti.povej@mss.edus.si
in http://www.tipovej.org
Novogoriški kulturni hram se je razprsil in ponudil razstavi učitelja in njegovega učenca: Emeriku Bernardu je bil odmerjen majhen prostorček v galeriji Hitove poslovne stavbe, Silvestru Plotajs Sicoeu pa malo večji v Mestni galeriji. Razen tega, da sta, kot je že navada, tudi tokrat bila spremljevalna kataloga nerazumljena ali težko razumljiva (predvsem tisti, ki spremlja Bernardovo razstavo) za navadne državljane, sta bili razstavi zame prava poslastica.
Emerik Bernard
Paviljon
Hitove poslovne stavbe nudi srečanje z Emerikom Bernardom, slikarjem, znanim
po akrilnih podobah Istre in tipičnih barvitih oblikah.
Slikar
nam prikazuje istrsko krajino, njene arhitekturne elemente, kakor jih sam doživlja.
Pred nami se s pomočje kontrasta svetloba - tema razgaljajo prostori, človek
dobi zlahka vpogled v tri dimenzije. Njegova dela združujejo red, sistematičnost,
minimalizem in jasno izražajo idejo in obliko. Oblika je pomembna, saj predstavlja
avtorjev pogled na stvarnost in je sestavljena iz zunanje resničnosti in figuralnih
elementov, ki zapolnjujejo preostali vakuum.
Razstavo
si bo moč ogledati do 10. februarja.
Silvester Plotajs Sicoe
Njegove slike
so se ponujale v Mestni galeriji Nove Gorice, spodaj pod PDGjem.
Silvester,
ki deluje v LJ kot svobodni umetnik, je bil študent prej omenjenega Emerika
Bernarda, pri njemu je tudi diplomiral.
Njegove velike
barvite oljne slike, katerim bi v slovenskem prostoru težko našli kaj podobnega,
odlikuje individualni ton. Avtor nas kar šokira z intimnimi doživetji in obsesijami,
čustvenim doživljanjem okolice. Aktualno družbeno stanje nam prikaže kot prepojeno
s podobami masovnih medijev. Je mojster v združevanju kultur: avantgard, ki
so nam poznane iz zgodovine, in popularnih kultur vse do kiča. Te kombinira
z lastno projekcijo intimnih želja, nastale podobe pa imajo včasih pridih vulgarnosti,
primitivnosti, konvencionalnosti, a so v vsakem primeru nabite z energijo, ki
kar vzkipeva.
Najbolj gledani slovenski filmi
Minulo
leto je bilo kar cvetoče za slovenski film, bili smo priča šestim slovenskim
celovečercem in eni koprodukciji.
V
primerjavi s tujimi filmi so bili slovenski tudi zelo gledani. Slovenska filmska
ustvarjalnost se je na tujih tleh izkazala kot plodna: dobili smo Zlato palmo
za scenarij in nagrado evropske filmske akademije za najboljši scenarij -to
je bila Tanovičeva Nikogaršnja zemlja, dobili smo tudi Zlatega Leva prihodnosti
za Cvitkovičev film Kruh in mleko.
V
prejšnjem letu je bila med slovenskimi filmi najbolj gledana Javšnikova Zadnja
večerja, sledila pa sta Nikogaršnja zemlja in Kruh in mleko.
Nikogaršnja
zemlja je dobila nagrado Zlata rola, ki jo bo odslej podeljevalo Društvo slovenskih
filmskih ustvarjalcev slovenskim filmom ali koprodukcijam, ki bodo presegli
gledanost nad 25.000 obiskovalcev.
Forma
živa Centra za dehumanizacijo
Pred nekaj dnevi so trdoživi CZD pri založbi Front Rock izdali nov CD z devetnajstimi
pesmimi iz prvega obdobja delovanja skupine od leta 1985 do 1988. Material,
posnet v studiu Činč je takrat izšel na samozaloženi kaseti v nakladi 100 izvodov.
Od takrat so pesmi živele v undergroundu, saj so kasete romale iz generacijo
v generacijo, se kopirale in posojale.
Skupina Center za dehumanizacijo se je zaradi reševanja 15 let starih analognih
master trakov pred propadom odločila prve posnetke digitalizirati.
CZD ob tem v tem letu napovedujejo še veliko izdanega materiala - ob vinilnem
albumu za evropsko underground sceno še novi album na CDju ter še neobjavljeni
album iz leta 1993. V pripravi pa je tudi CD s priredbami pesmi Centra za dehumanizacijo,
ki jih izvajajo druge domače in tuje skupine.
Maršev Gojzar
Radio MARŠ,
kljub temu, da od 7.12.2001 po zaslugi Univerze v Mariboru ne obstaja več, želi
nadaljevati s svojimi prizadevanji za promocijo kvalitetne inventivne slovenske
glasbe in izvajalcev, in zato predstavlja 8. maršev gojzar.
Glasovanje poteka preko interneta(www.radiomars.si) do konca februarja, zaključna
javna prireditev na Štuku v Mariboru bo v začetku marca.
V kategorijo Najboljši rokovski izvajalec/skupina leta 2001 so uvrščeni kandidati,
ki so v vsebinskem, medijskem ali celo ideološko-estetskem vidiku izstopali
iz povprečja slovenske rokovske produkcije v obdobju od novembra 2000 do novembra
2001.
Glasbeno uredništvo MARŠ je mednje uvrstilo skupine Anonimus (album Smile),
Demolition Group (album Bič, luč + upanje), Niowt (album Loverboy),
Prisluhnimo tišini (album Raj) in Siddharta (album Nord)
V kategorijo Rokovski novinec leta 2001 so uvrščene skupine, ki so v minulem
letu izdale svoj fonografski prvenec ("uradna", prava velika plošča
v starem pomenu besede) ali demo ploščo. V ta izbor se uvrščajo skupine/izvajalci,
ki v slovenskem rokovskem prostoru (radijske postaje, poslušalstvo, mediji,
rock kritika/publicistika, koncerti, videoposnetki ipd.) še niso uveljavljeni.
Njihova glasba v slovenski rock praviloma prinaša nove, kakovostne (morda že
celo pozabljene) impulze, ali pa na avtorsko zanimiv in svež način predeluje,
poustvarja in obnavlja tradicionalne modele ali žanre popularne (predvsem rock)
glasbe.
V letu 2001 so tovrstnim merilom po mnenju MARŠ ustrezale naslednje skupine:
Holder (album Daleč stran je sodn dan), Kvinton (album Lovci sreče), Los Ventilos
(album ISO 4586), O.S.T. (album 8 mm) in Shyam (album Željo daleč stran)
Prijave za Rock Otočec
Mladinski
center Postojna poziva mlade in stare bende k prijavi na izbor nastopajočih
za festival Rock Otočec. Rok prijave je 30. januar 2002, prijava pa mora vsebovati,
vsaj dve pesmi, kratko predstavitev ter fotografijo skupine.Prijave naj bodo
poslane na naslov:ZD Mladinski center Postojna, Vilharjeva 14a, p.p.126, 6230
Postojna, s pripisom: "Za Rock Otočec". Lahko pa tudi po emailu (mkdcp@kid-pina.si),
komadi naj bodo v mp3 formatu, 96 - 128 kbps, slikca pa ne prevelika (<150kb).
Prijavijo se lahko glasbene skupine, ki lani niso nastopile na Rock Otočcu.
Glasbena skupina se lahko prijavi samo na enem prijavnem mestu. Komisija lokalnega
organizatorja bo izmed prispelih prijav izbrala 3 - 6 izvajalcev, ki bodo nastopili
na izbornem koncertu (ali dveh) . Komisija nato izmed vseh izbere enega izvajalca,
ki nastopi na festivalu Rock Otočec.
V
lokalne izbore za Rock Otočec se lahko prijavite tudi v Hound Dogu (LJ), Lokalpatriotu
(NM), Klubu ptujskih študentov, MC Slovenske Konjice in Rdeči ostrigi (Škofja
Loka). Izbori pa bodo letos potekali tudi v Trstu, Celovcu, Varaždinu, na Reki,
v Zagrebu, Sarajevu, Zenici in Mostarju.
MC
Podlaga Sežana www.mcpodlaga.com
25.01.
ob 20h Predavanje z diapozitivi - Andreja Jernejčič: Indonezija (Bali, Sumatra,
Java)
26.01. ob 22h Spoznavni večer Kluba študentov Sežana, Koncert
skupine Ana Pupedan, z elektriko in ob sveči
16.02
ob 22h Psycho-Path
Klub
Jutro, Ajdovščina (org. 13.brat):
16.03.
Append X (Avstrija) ; Analena (Hrvaška)
25.04.
Children of fall (Švedska); Nikad (Hrvaška)
05.02.
Perla, Nova Gorica
Popa
Chubby - ameriški bluesman s spremljevalno skupino
Theart&Co
(Gorica, Italija)
28.01.ob
22h The Revelaires (Belgija)
Theart&Co
pripravlja naslednje tečaje:
30.01.
- predstavitev didgeridooja, od 20h aerografija
04.02.
od 19h - lepopisje
09.-10.02.
od 14h - afriška tolkala
V
klubu potekajo tudi tečaji joge, tai-chija in šivanja
informacije
na tel. 0481 393212
Mood
(Gorica, Italija)
03.02
Karate (ZDA)
Orto
bar, Ljubljana
25.01.
Allmost naked (Slovenija)
26.01.
Blues Etc. (Italija)
07.02.
Bambi Molesters (Osijek, Hrvaška, najboljši surf bend na stari celini)
Promocija
novega albuma "Sonic Bullets - 13 From The Hip", na katerem med drugim
sodelujejo tudi Peter Buck in Scott McCaughey (REM), Chris Eckman (The Walkabouts),
Terry Lee Hale...
02.02. Zakon, Vrhnika: The Bambi Molesters
KUD
France Prešeren, Ljubljana
26.01.
D-Fact (Izola, crossover) 21:00
06.02.
Leeloojamais (Brežice) 21:00
14.02. Godspeed
You Black Emperor! (Can)
Impozantna
zasedba dvanajstih avant-rockerjev
21.02.
Miss.Bee (Kranj) + predskupina 21:00
25.02. Gutbucket
(NY / Knitting Factory) - raziskovalni rockerski jazz z energičnim groovom !
06.03.
Mammoth Volume (švedski stoner rock)
20.03.
Him (ZDA) - stranski post-rock projekt skupin Rex/June of 44
26.1.02
ob 21. M&KC Koper
Dark Metal Congress, igrajo Torka, Somrak, Magnus noctum in Ghost.
Članarina
400, 550, 700 SI
Elvis
Jackson
16.02. Slovenjske Konjice/ Patriot
23.02. Postojna/ MC
Shyam
(www.syham-groove.com)
26.01.02 Brežice/ Glasbena šola (unplugged koncert zaprtega tipa)
09.02.02 Velenje/ MC 22:00
Zaklonišče Prepeva (www.zaklonisceprepeva.com)
08.02. Koper
16.02. Tolmin/ Tequila 22:00
22.02. Krško/ nova telovadnica "Zimski šrot" (+ Demolition group,
Leeloojamais, Niowt) 20:00
26.01.02,
Cankarjev dom - Linhartova dvorana, Ljubljana:
The Walkabouts (ZDA, rock, country-folk)
Rdeča
ostriga, Škofja Loka
Klub
je ponovno odprt in ponuja hud glasbeni, filmski, gledališki, itd. program.
Nekaj koncertnih datumov:
25.01.
Miss.Be
01.02.
Leeloojamais
15.02.
Pussyfinger, Psycho-Path
Več
pa na www.kss-loka.si
Lokalpatriot,
Novo mesto
25.01. ob 21h
Amala - Etno jazz koncert
26.01.
ob 20h Video-glasbeni večer - Sarajevo Massive
01.02.
ob 21h Wet Bed (Novo mesto)
podrobneje
na www.drustvo-dns.si/lokalpatriot
Metelkova
mesto
Menza
pri koritu
12.02.
ob 22. uri
koncert:
Kramfid, Ruins matador in Harry den Hartog.
Pred
koncertom (20.00) se bo vrtel italijanski horror film Suspiria (Dario Argento),
ob zaključku koncerta pa bo predvajan posnetek koncerta skupine Dead Kenedys.
Channel
Zero
25.01. od 22. ure naprej: Goth - Industrial - Ebm - Darkwave Nacht
Dresscode:
Leather - PVC - Fetish - Dark - Vampire
Klub
Gromka
B Movie Extravaganza
napoved za naslednje tedne: Robot Monster (1953), The Giant Gila Monster (1959),
Invisible Invaders (1959), Earth Vs. The Flying Saucers (1956), Them! (1954),
The Blob (1958)
26.01.ob
21.30, MKC Brežice: Šumski (ZG), Mojster Fon
Društvo
zaveznikov mehkega pristanka in Mladinski center Brežice vas vabita na zaključek
seminarja za tonske tehnike pod taktirko mednarodnega ton-mojstra Bojana Babiča
(MKNŽ). Novopečeni tehniki se bodo praktično preizkusili na koncertu v klubu
MC Brežice, v soboto, 26. januarja, ko bodopo pol deseti zvečer ozvočevali Mojstra
Fona (baročno mongolski blues s Krasa) ter zagrebške Šumske.
Vstop
prost
KD
ROV Železniki
21-25.01.:
Filmski Teden II (vsak dan ob 19h v MKC KD ROV)
15.02. SKUC Pauk (ZG): Godspeed You Black Emperor