Masinfo
17
oktober 2001
Prispevke v tej številki so spisali Neža Kodrič, Simon Markič, Marko Rusjan in Nataša Velikonja
Vsebina:
Simon Markič: Babilon
se podira, meje ostajajo
Marko Rusjan: Red in mir na vasi
Simon Markič: Kar ni za junca, to je za nunca?
Neža Kodrič: Državljani sveta sem
Nataša Velikonja: Kako iz vrtnice nastane molotovka
13. brat
Razpisi: Novi Rock, Urad za droge
Kam naj se dam?
Babilon
se podira, meje ostajajo
Simon Markič
Sedmega oktobra je ograja
na državni meji med obema Goricama ponovno bila na preizkušnji. Na obeh straneh
mreže naj bi se zgodil vrhunec nekajtedenskega dogajanja, ki je v glavnem potekalo
na sosednji strani in je s svojo zasnovo zastavilo odločen protest proti ravnanju
evropskih in satelitskih držav, ter se postavilo v bran ljudem, za katere je
ta meja več kot le nedolžna vrtna mreža.
Goriška meja je seveda bolj kot grozljiva svinčena zavesa priročen simbol, ki
ga vsake toliko ruši ena ali druga stran. Je opredmetenje nevidne črte, še bolj
kot v stvarnem svetu zarisane v naših mislih in predstavi sveta. Čeprav je za
ljudi ob meji skoraj neopazna, si marsikdo ne zna predstavljati življenja brez
nje - nenazadnje obmejne strukture številnim dajejo zaposlitev in ti na ukinjanje
meja gotovo gledajo z bolj pragmatičnega stališča. Vseh vprašanj, ki jih odpravljanje
meja prinaša, se v tem trenutku sploh še ne zavedamo. Svojevrstno protislovje
pa je, da se ob politično korektnem leporečenju o vključevanju Slovenije v Evropo
brez (notranjih) meja, mejo krepi z ukrepi, ki jih lahko v najbolj drastični
policijsko-vojaški obliki občudujemo predvsem na italijanski strani, za katero
pa naša država noče zaostajati. Slejkoprej se bo zgodba z obrnjenimi stranmi
preselila na mejo s Hrvaško.
Mejo je namreč potrebno obvarovati pred tistimi, ki nam niso enaki, ki nimajo
pravice, da bi normalno potovali v druge države. Pri tem je popolnoma vseeno,
od kje ti ljudje prihajajo in zakaj so se odločili za odhod iz svoje dežele.
Vsi po vrsti so označeni za kriminalce, od ljudi, ki bežijo zaradi političnih
razlogov, do otrok, ki se morda rodijo kje na poti v domnevno boljše življenje.
Če jih varuhi reda odkrijejo, je naslednja skrb odstranitev iz države, čakanje
na izgon pa ujetniki praviloma prestajajo v neprimernih pogojih.
V odgovor na vse bolj zaskrbljujoč položaj so se različne družbeno angažirane
organizacije in posamezniki, od Trsta do Vidma in Pordenona, povezali v združenje
No Border Social Forum. Usmeritev in idejno naravnanost nakazuje že samo ime,
ki se zgleduje po genovskem Social Forumu, glavnem organizatorju velikih demonstracij.
Ves konec septembra in začetek oktobra so v različnih krajih tako potekale različne
prireditve, od fotografskih razstav do javnih forumov in koncertov, z namenom
približevanja drugih kultur, predstavljanja prebežniške problematike in ozaveščanja
o pomenih meja. Zavod Masovna je v okviru dogodkov 29.9. na Mostovni pripravil
večer "Meje v muzeje" z zanimivimi govorci, dokumentarci in obveznim
glasbenim zaključkom. Sklepni dogodek teden dni kasneje, ki je po zaslugi naporov
KGŠ vendarle potekal na obeh straneh mreže, je naliv pregnal v prostore proč
od meje in pokvaril končno zadovoljstvo in predstavitev dela širši javnosti.
Pravzaprav spet simbolno - razlogov za kakršnokoli zadovoljstvo res ni veliko.
Po ameriškem 11.septembru se zdi, da je ves svet postal ujetnik in osumljenec
pri iskanju sovražnika. Danes prst kaže v arabskega šejka, jutri bo na koga
drugega. V imenu reda in miru bo kmalu dovoljeno vse. Velike države bodo napadale
majhne, majhne se bodo znašale nad svojimi državljani. Tako bo vse več beguncev
- novih sovražnikov. Krog se lahko vrti do neskončnosti. Amerika se čudi, kako
se ji je lahko zgodila takšna strahotna krivica. Obveljalo je prepričanje, da
niso imeli dovolj dolge palice za krotenje neubogljivcev, kar je treba takoj
popraviti. Ob neverjetni cenzuri in patriotsko propagandističnemu hujskanju
nihče niti ne pomisli, da razvita manjšina sveta morda ni del rešitve, ampak
problema. Problema, ki se ga na "ameriški način", z bombami in raketami,
samo prestavlja na nove in nove generacije. Mirovne, družbeno, ekološko in drugače
angažirane skupine so dovolj dolgo opozarjale na nevzdržno večanje razlik in
napetosti na račun sebičnega obnašanja najrazvitejših držav, dovolj, da so si
prislužile naziv sovražnika v boju za prave cilje. Projekcija le-teh se že jasno
kaže: peščica ljudi z nakopičenim bogastvom in represivnim aparatom obvladuje
ostali del sveta in človeštva.
"Red in mir" se tako vse bolj spreminja v "Ordnung und Disziplin",
ali celo "Arbeit macht frei". Lahko pa tudi verjamemo, da je to le
smrtni krč imperija, ki je zrasel čez samega sebe. Da vendarle lahko tudi kot
posamezniki prispevamo k manj krivičnemu svetu. Začnemo lahko s čisto življenskim
in pragmatičnim vprašanjem: ali bi beguncu ponudil kozarec vode, če mi za to
grozi denarna kazen? To je prva meja, ki jo je treba premagati. Ko bo vsak od
nas podrl meje v svojih mislih in prepričanjih, tudi vse druge ne bodo več dolgo
trajale. In zaradi mene lahko tudi tista mreža pred železniško postajo ostane,
kjer je.
(več o naravi sveta pa npr. na http://www.mladina.si/tednik/200141/clanek/ww2/)
Red
in mir na vasi
Marko Rusjan
Po nekajletnih pritožbah
ogroženih prebivalcev stanovanjskega bloka v središču Nove Gorice nad Poletno
sceno, ki jo tik ob občinski stavbi vsako leto organizira Klub goriških študentov,
je Mestna občina povlekla odločilno potezo. Deset dni pred koncem Poletne scene
so najprej preklicali soglasje za koncertno dejavnost, nato pa po raznih intervencijah
le dovolili dokončanje letošnje sezone. V prihodnjih letih pa nimajo namena
izdati takšnega soglasja. Župan ugotavlja, da takšna dejavnost ne sodi v mestno
jedro, in predlaga selitev hrupnega dogajanja na Mostovno. Torej konec koncertov.
Problemov v zvezi z omenjenim ukrepom je toliko, da jih niti ne moremo tako
na hitro obdelati. Glavni problem je vsekakor umikanje določene negospodarske
dejavnosti iz centra mesta. Obisk prireditev nedvomno kaže, da si prebivalci
tega mesta želijo takih prireditev in center je vsekakor najprimernejši in najdostopnejši.
Na drugi strani imamo seveda interes stanovalcev po mirnem nočnem počitku. Konflikt
interesov je očiten. Tokrat pa mislim, da gre za navadno izsiljevanje s strani
nekaterih posameznikov, ki svojega privilegija neposredne bližine vseh institucij,
bank, pošte in trgovin niso sposobni povezati z negativnimi stranmi tega istega
privilegija. Prireditve so se zaradi problemov iz preteklih let že tako začenjale
zelo zgodaj in relativno zgodaj končale. Vsekakor veliko prej kot katerikoli
krajevni praznik. Tu pa naletimo na naslednjo sporno točko. Kaj se je res mudilo
nasilno prekiniti dogajanje 10 dni pred koncem? Zadeva je še toliko bolj komična,
ker so septembra praznovanja krajevnega praznika in velike ljudske fešte na
istem mestnem območju. Bo občina dovolila nadaljnje teroriziranje prebivalcev?
Odgovor ni potreben. Že vnaprej pa tudi vemo za obrazložitev diskriminatornega
obravnavanja enake dejavnosti. Vsesplošno ljudsko rajanje, ki ga proizvajata
dva najnižja skupna imenovalca - alkohol in podalpska pop kultura - si vsekakor
zasluži center mesta. Vse ostalo pa niti ne.
Konflikt je dobil svoje nadaljevanje v pismih bralcev Primorskih novic. Županovo
ostro in deloma napadalno pismo je dobilo agresiven odgovor vodstva KGŠ, v debato
pa so se vključili še občani in občanke. Veliko je govora o reševanju življenja
v mestu, kako je mesto živo in pojavijo se tudi popolnoma izključujoče predstave,
kaj prinaša življenje v center. KGŠ trdi, da center poživljajo kulturne in družabne
prireditve, MO Nova Gorica se strinja in trdi, da je Novo Gorico bolj živo mesto
od vseh avstrijskih mest razen Dunaja (kar pa še ne pomeni veliko, primerjajmo
se z nizozemskimi mesti), le hrupni nočni dogodki niso primerni, tretji bralec
pa meni, da center mesta oživljajo njegovi prebivalci. Zgodba seveda ne more
biti tako preprosta. Novogoriški center je živ predvsem med tednom čez dan,
ker ljudje hitijo v trgovine in posedijo v barih, svoje pa prinese tudi bližina
srednjih šol. Nevarnost za življenje v centru mesta raste na robu Panovca. Že
postavljenemu Mercatorjevemu nakupovalnemu središču se bo pridružil še Merkurjev
center. Kratkoročno učinkov še ni veliko. Večina ljudi še vedno raje vsakdanje
nakupe opravi v centru. Dolgoročno pa tako močni nakupovalni centri na obrobju
mesta odvzemajo potrošnike trgovinam v centru. Kapitalsko šibkejši bodo v tej
bitki do končnega izčrpanja obnemogli in ljudje bodo vedno pogosteje zahajali
v nakupovalne centre. Značilnost nakupovalnih centrov je tudi v tem, da so organizirani
kot oblika zabave v prostem času. Obiskovanje nakupovalnega centra postane življenjski
slog, obvezen ritual, nujnost, da nisi izključen iz družabnega življenja. Selitev
določene količine prebivalstva iz centra v nove potrošniške raje na robu mesta
pomeni životarjenje centra. Samo po sebi se postavlja vprašanje, kakšen pomen
ima ta proces za večerne kulturne prireditev v centru mesta. Zadeve še niso
jasne, gotovo pa je, da ob izumiranju dnevnega življenja v centru tudi večerni
dogodki ne bodo trajno oživili centra.
Nehvaležno bi bilo napovedovati nadaljnji razvoj dogodkov. Vsekakor pa je cilj
občine, da z Mostovno reši dve muhi na en mah. Mlade in njim podobne locira
na mestno obrobje, kjer pričakuje manj problemov z okolico, prebivalce centra
pa za vedno reši nadležnega hrupa. Klub goriških študentov pa bo težko ostreje
nastopil proti takšnim načrtom, saj le redki grizejo roko, ki jih hrani.
Več kot očitno je, da je potrebna enotna fronta, ki bi lahko uspešneje uveljavljala
interese kulturne in neprofitne dejavnosti. Prvi korak pa seveda je, da se posamezne
organizacije in skupine otresejo svoje samozadostnosti, in začnejo aktivneje
in solidarnostno delovati.
Kar
ni za junca, to je za nunca?
Simon Markič
Že stari Grki, pa gotovo
niso bili prvi, so se pritoževali nad svojo mladino, ki naj bi bila objestna,
nespoštljiva, razvratna, skratka neprilagojena in moteča. Že tisočletja se "odrasli"
in "mladi" gledajo postrani in le s težavo iščejo skupne načine vsaj
tolerantnega, če že ne sodelujočega sobivanja. Poletno sceno Kluba goriških
študentov je deset let odlikovala ravno ta hoja po ostrem rezilu med željami
in potrebami mlajših prebivalcev mesta in stanovalcev središča mesta. Kljub
letošnjemu posebnemu prilagajanju programa, kar se tiče glasnosti in trajanja,
je nekaj dni pred zaključkom dogajanj vseeno prišlo do preloma. Z občine je
prišla prepoved prireditev, ki je povzročila hudo negodovanje in celo izgredniške
proteste, ter izzvenela v medsebojnih časopisnih obtoževanjih župana in KGŠ.
Resnici na ljubo je treba dodati, da je skoraj v isti sapi s prepovedjo prišel
tudi njen preklic, najbrž potem, ko so vremenska predvidevanja dovolj zanesljivo
napovedala odpoved zaključnih koncertov. Ostalo pa je opozorilo, da Poletne
scene v središču mesta ne bo več.
A le nekaj dni po ukinitivi "motečega dejavnika" je Občina brez sramu
napovedala velik koncert na občinskem travniku. Kao, "nekaj za mlade"
v okviru občinskega praznika in vrhunca praznovanj tisočletnice Gorice in Solkana.
Tisto, česar KGŠ nikakor ne sme, lahko občina torej mirno počne in se s tem
še ponaša? Čast občine je spet opral dež, ki je prireditev onemogočil, da se
je teden kasneje dokaj neopazno skrila v Cream.
Marsikoga je to, sicer le eno od številnih občinskih protislovij, razburilo
še iz drugih vzrokov. Ob praznovanju tisočletnice so potekale številne prireditve,
tudi bolj ali manj za lase privlečene, večinoma pa dobro podprte iz radodarno
odprte malhe. Pa smo pred marčevskim dogajanjem na Mostovni še mi naivno povprašali,
če bi se mogoče našlo tudi kaj za naš program. Ja, kje da smo bili, so se nam
smejali v brk, sredstva so že davno razdeljena. OK, malo se je potem še dalo
postrgati, a spet za posvečene bolj kot za ostale. O kakšnem koncertu namreč
ne takrat ne precej pozneje ni bilo govora, se je pa med "davno porabljenimi
sredstvi" očitno na hitro še vedno našel milijonček za prostostrelske akcije
nekaterih občinskih uradnikov, ki najbrž ne vejo, da obstaja kakšen Urad za
mladino, kaj šele da bi šli kar naravnost do koga izmed "mladih",
ki ima mogoče kakšno uporabnejšo zamisel za proslavljanje.
//Kratek lokalpatriotski
izskok//
Glavna milenijska svečanost je ob prisotnosti najvišje krajevne in državne nomenklature
potekala v Solkanu. Ljudi se je trlo, in ker žalibog glavna cesta še vedno teče
čez trg, so obiskovalci zasedli tudi vozišče. Promet bi le težko ustavili za
nekaj ur, zato se je pač malo zamižalo ob povzročanju nevarnosti, na kar se
ob nekaterih drugih prireditvah (npr. KGŠ, Mostovna...) tako strogo pazi. Zaključek
je bil (kako izvirno in potrebno) začinjen z ognjemetom, o hrupu samo toliko,
da so se ob pokanju prožili alarmi na avtomobilih. Nič ne de, organizator je
občina (oz. KS Solkan), torej je vse v redu. Če pa ni, se pa itak nimaš komu
pritožiti.
Ob prisotnih živih bitjih je bil sicer osrednja zvezda preurejeni Srebrničev
trg z novim vodnjakom. Z vsebinsko in uporabno vrednostjo se tokrat ne bom bodel,
ker pri zadevi zanimivejši stroški - namesto predvidenih petdesetih milijonov
(!) jih bo treba najti še pol toliko.. ..kar naj po občinskih zagotovilih ne
bi bil problem?! Se samo meni zdi, da se tu nekdo šali? Da se za mnoge potrebne
ali vsaj koristne stvari že leta ne najde denarja, za kinčavi blišč pa je vedno
pri roki nekaj deset milijonov? Za nameček tudi pohvalno dejstvo, da je vodnjak
in ureditev trga načrtoval mlad in prodoren solkanski arhitekt, ob njegovi tesni
družinski povezavi s predsednikom krajevne skupnosti, ki je predlagala gradnjo,
izpade vsaj neokusno.
//in že smo spet v Novi
Gorici//
Domnevno hrupne prireditve, predvsem tiste, ki jih organizirajo in obiskujejo
mladi, naj bi se v bodoče dogajale izven centra mesta, predvidoma na Mostovni.
A nobenega zagotovila ni, da se zgodba Poletne scene ne bo ponovila. Ob poletnem
festivalu City of... na Mostovni se je namreč že slišalo negodovanje prebivalcev
ulic vzdolž Prvomajske. Kaže, da bo sožitje tudi tu težje doseči, kot je sprva
kazalo. Žal pa na popuščanje in iskanje srednje poti mnogi niso pripravljeni.
Nova Gorica žal še vedno močno korenini v svoji podeželski preteklosti, v njenih
graditeljih in prvih generacijah stanovalcev, ki s seboj niso prinesli mestnih
navad in kulture. In tudi vodstva občine dosedaj niso naredila bogvekaj, da
bi Nova Gorica v resnici postala mesto. Tudi pri popuščanju vsakovrstnim pritožbam,
posebno proti dejavnostim mladih in podobnih skupin, ki so kot kaže primerna
in nezaščitena tarča vsakega sitneža, ki si vzame pet minut časa za tečnarjenje.
Zaprtje grozi recimo skaterskemu parku, pa ne na račun občasnih koncertov. Enega
od sosedov namreč baje moti zbiranje mladine - v ograjenem prostoru, na drugi
strani ene najprometnejših mestnih ulic... Na Grčni so pred tremi leti nekaj
mesecev potekale dejavnosti kluba Druga stran, ob stalnih inšpekcijskih in policijskih
ogledih ter besednih in tudi strelskih napadih sosedov. V istih prostorih sedaj
obratuje gostinski lokal in pritožb ni več slišati. Je bila prej okolica res
toliko bolj ogrožena ali je treba razlago iskati drugje?
Odzivi prebivalcev so močno pogojeni z držo občinske uprave, kar kaže denimo
stanje v centru mesta pred nekaj leti, med HITovim razcvetom, ko je ponoči na
ulicah in med bloki vladal prometni kaos. Zaradi tega seveda nihče ni grozil
z ukinitvijo igralnic in stanovalci so se počasi sprijaznili oziroma se prilagodili
razmeram. V zadnjem času je nočna obremenjenost mesta opazno zmanjšana, a nekaterim
tudi to ni dovolj in bi radi spet v čase še nekaj let nazaj, ko recimo ob enajstih
zvečer med sprehodom iz centra mesta proti Solkanu nisi srečal žive duše.
Novogoriško nočno življenje je mogoče v resnici bolj živahno kot kje drugje
(prav lahko sicer najdemo tudi ustrezne protiprimerjave), vendar je omejeno
na igralnice in nočne klube ter edino diskoteko ("za mlade"), kamor
obiskovalci poniknejo kot kakšni Morloki, in kvaliteta življenja v mestu zaradi
tega ni prav nič višja. Kot tudi ni zaradi občasnih wurst-und-bier "ljudskih"
veselic. Poletna scena je bila deset let v mestu skoraj edina stvar, ki je poleg
odprtega prostora za druženje poskušala ponujati tudi kulturno doživetje. S
stališča mesta kot celote je težko oceniti, ali je koristneje zadovoljiti nekaj
prebivalcev, ki so nekaj dni v letu izpostavljeni zvokom s prizorišča, ali obdržati
in celo razširiti kulturno dogajanje. Če se primerjamo recimo z Mariborom, kjer
vsako poletje ob navdušenju domačinov in obiskovalcev poteka vse kvalitetnejši
festival Lent, ali Izolo s festivalom Mediteran, lahko ugotovimo zgolj ozkomiselno
in škodoželjno sebičnost nekaterih Novogoričanov. Ti so očitno že vse videli,
dosegli so vrhunec razvoja in zanima jih samo še nočni mir. V kratkem lahko
pričakujemo predlog za iztrebljenje ptičev in drugih hrupnih živali, in morda
za kupolo čez mesto, ki nas bo varovala pred grmenjem ob nevihtah in bučanjem
burje. Denar se bo že našel, saj ga bomo prihranili pri kulturnih, družbenih
in ostalih nekoristnih rečeh.
Čeprav tovrstne zamisli niso nemogoče, vseeno upam, da živahnost in živost ne
bosta pregnana iz Nove Gorice. Kot lahko slutimo, je pri prenekaterem dogodku
večji problem od vsebine in glasnosti to, kdo ga pripravi. Občina ima nehvaležno
nalogo, da se odloči, na čigavo stran se bo postavila. Vse prelahko je nove
in sveže zamisli odpraviti kot nepotrebno kaljenje miru, ali kot izgovor za
pridobitniške dejavnosti, še posebej če sam potem počneš popolnoma to, a na
še nižji ravni. Kot sem v Masinfu že nekoč pisal, je občino in KS center strah
lastne podobe, kar zadeva prireditve v mestu - kopije najbolj zahojenih podeželskih
veselic. Središče mesta danes ni odprto za vse prebivalce, njihovo druženje
in kulturno doživljanje. Na eni strani občinske stavbe je podaljšek dnevnih
sob in spalnic spanjaželjnih občanov, za njo pa je preddverje diskoteke, dovolj
zakrito, da je tam dopustno vse. Da se le ne vidi in sliši. Kdor bi slučajno
rad kaj več od instatnih kulturnih inačic, in vidi dlje od vznožja svoje postelje,
v Novi Gorici od tega poletja dalje nima več kaj početi.
Zanimivo bi bilo slišati, s kakšnim vatlom na občini merijo želje in pričakovanja
ene in druge strani. Da imajo zase najdaljšega, itak vemo. Vemo tudi, da lahko
zahtevamo enake pravice za vse prebivalce mesta. A dokler si bo mestna uprava
še naprej po domače jemala več, kot ji gre, lahko pričakujemo le, da bodo tudi
nekateri prebivalci želeli vedno več. Kdo pri tem povleče krajši konec, se je
pa tudi že pokazalo.
Cives
mundi sum - državljani sveta sem
Neža Kodrič
delo, faks
internet in e-mail
svetov je več:
moj in ostali
plešemo ob zvokih bombnikov,
ki rohnijo tudi v mojih sanjah,
ja tako je,
ne morem se izogniti stvarnosti.
Stvarnosti, ki je biološko
pogojena z oblikovanjem aktualne slike zunanjega dogajanja v človeku. Stvarnosti,
ki jo dojemam preko tvorjenja holografske valovne strukture v možganih. Ta struktura
usklajuje informacije iz tisočev narazen ležečih živčnih celic, jim da pomen
in jih obogati s čustvi. Potem hologram izgine v preteklosti, se uskladišči
kot spominski zapis in odpre novo "okno sočasnosti" z novimi dogodki.
Vse skupaj traja tri sekunde in če se ritem za malenkost zamakne, se naš svet
podre. Pri narkotiziranih bolnikih oscilacija, tj. gibanje v časovno enakih
presledkih okrog ravnotežne lege, v oknu dogodkov izgine; zanje ni več sedanjosti
(in tudi ne bolečine). Pri nekaterih psihičnih obolenjih ostane okno dogodkov
predolgo odprto. Ti ljudje imajo zato težave s prepoznavanjem jezika in z izvajanjem
dejanj v pravilnem zaporedju. Kdor zapusti 3-sekundni takt "otoka sedanjosti",
izgubi samega sebe, saj brez časovne strukture izgubi zavest in identiteto (ŽIT,
sept. 2000). Torej lahko zaključimo z večno debato, koliko traja sedanjost:
tri sekunde!. Posameznik se pač ne more izogniti dejstvu, da je pripadnik biološke
vrste homo sapiensa in zato funkcionira po določenih, za vse pripadnike te vrste
enakih principih. Potrebno je v tem ponorelem svetu izpostaviti kot aksiome
tiste poglede, ki vsebujejo maksimalni objektivizem.
Seveda ostane popolnoma svobodno subjektivno dojemanje časa. Vsak pozna razliko
med tem, koliko traja pol ure čakanja na ljubljeno osebo, in koliko traja pol
ure, preživete v njenem objemu. Ta dejstva ostajajo povsod po zemeljski obli,
za vse pripadnike različnih ras, različnih veroizpovedi, različnih nacionalnosti...
enaka!!! In ker svet postaja vse manjši in se kokakolo lahko kupi že praktično
povsod, je popolnoma neprimerno, da se nacionalnost enači z državljanstvom.
Saj se že, če izpostavim samo primer male Slovenije, pokaže, kako je takšno
gledanje napačno. Vsi državljani Slovenije niso Slovenci in vsi Slovenci nimajo
slovenskega državljanstva. Globalno gledano smo vsi prebivalci istega planeta.
Zakaj vztrajam pri državljanstvu? Ker bi se posamezne nacije, če bi lovile teroriste
v lastni državi, gotovo poslužile drugačnih sredstev za njihov pregon, kot se
jih sicer. Ker, če bi bili vsi državljani sveta pred zakonom enaki, bi ženske
lahko povsod nastopale enakovredno moškim, ne pa da so dovoljene take skrajnosti
kot npr. kamenjanje dekleta, ki pusti soncu, da ji ljubkuje obraz. Verjetno
tam daleč še niso slišali za serotonin, snov, ki povzroča v človeku dobro razpoloženje,
sprostitev, in pomaga pri premagovanju stresa. V kri se nam izloča med smehom,
seksom, ob uživanju sladkarij, in ko smo izpostavljeni blagodejnim sončnim žarkom.
Sploh pa veliko preveč pametnjačimo o zunanjih dogodkih in premalo vemo o dogajanju
v nas samih. Tako bo vse dotlej, dokler bo gonilna sila ostajala osvajanje zemeljskega
prostora, ne pa spoznanje, da smo ta prostor ne le že obvladali, ampak ga tudi
že skoraj uničili. Zato, Državljan sveta, misli globalno, a deluj lokalno!
Za konec pa se utemeljitev uporabe množine v naslovu. Razen tega, da so obrazi
naše osebnosti lahko tako raznoliki, da se kdaj pa kdaj vsakdo zamisli nad njihovo
množino, imamo dejansko v našem črevesju nekaj organizmov, s katerimi živimo
v simbiozi, saj nam oni omogočajo prebavljanje hrane, mi pa njim nudimo življenski
prostor. Je že res tako...
Kako nastane iz vrtnice molotovka?
Nataša Velikonja
Avgusta je nacionalna televizija
uprizorila oddajo "10 let slovenske države". Bilo je poučno in prav
nič zabavno. K ogledu sem se posedla zato, ker država v avgustu mesecu prav
res nič kaj ne obeša na veliki zvon, nobene obletnice ni, nobene prve in zgodovinske
havbice na grabnu, zaradi česar bi lahko izsilila dobro uro lekcije iz spomina
v najbolj gledanem televizijskem terminu. Zazdelo se mi je torej, da bo to prav
zares nekaj specialnega.
Ameriška umetnica Laurie Anderson v enem od svojih komadov opisuje, kako so
ameriške ambasade v času zalivske vojne iz strahu pred terorizmom dajale svojim
državljanov napotke za obnašanje na letaliških terminalih. Ameriški turisti
naj ne vzbujajo pozornosti, se je glasilo temeljno vodilo: ne nosite baseballskih
kap! ne nosite majic z napisi ameriških univerz! ne nosite Timberlands gojzarjev
brez nogavic! ne žvečite! ne vpijte! Čudno je, pravi Anderson, kako se lahko
vsa kultura razkrije skozi nekaj drobnih značilnosti.
No, in res. V prvih sekundah omenjene oddaje se najprej drug za drugim odrolajo
markerji države Slovenije. Pa poglejmo, kako se le-ta razkriva: na startu vojna,
sledi ji Leon Štukelj, nato Bill Clinton, glajenje smuči v Elanu, pa otroci,
Triglav in knežji kamen. Ste kdaj podvomili v podobo medijev kot zrcala oblasti?
Potem se ti spoti pravzaprav vso oddajo spet in spet, metodično in didaktično,
navzgor in navzdol, ponavljajo znova in znova. To repetiranje je državna zgodovina
zadnjih desetih let. Spet vojna in osamosvajanje, zelo dolgo, katarza naroda
skozi ogenj in žveplo, politiki kot junaki, kolena jim niso klecala. Nato strankarska
politika ter vladne koalicije, sprava v Rogu, menjava nadškofa Šuštarja z Rodetom,
slovenska meja, Nato in Evropska unija. Enkrat delavske stavke, enkrat demonstracije
v podporo Janši ob aferi Depala vas. Zadnje sekunde oddaje rezimé: spet Štukelj,
nato papež, pa spet Bill Clinton, varnostni svet Združenih narodov, Bush-Putin
ter Humar, Karničar in Strel. Prešeren in Pavarotti in že je konec. Plus Pavček,
ki pravi nekako takole: "Biti Slovenec je pravzaprav razkošje, kajti nikjer
drugje ni mogoče v dvojini reči - imava se rada; vsepovsod drugod to rečeš v
množini in se torej k dvema takoj prisesa v posteljo še tretji".
Pravzaprav nič novega, razen tega, da je takšna oddaja na povsem običajen dan
verjetno posledica odločnega sklepa, da ima ljudstvo očitne težave z državotvornim
konsenzom in ga je potemtakem treba spet malce zagotoviti. V sami oddaji ni
bilo niti enega komentarja, ki bi na stanje v državi pogledal s kritično, analitsko
distanco, zgolj tvorci in ideologi države, vojaki in politiki. Tako je tudi
ena avgustovskih Sobotnih prilog dnevnika Delo prinesla dolge teze zunanjega
ministra Rupla, po katerih gre nasprotnikom pridružitve Natu [citiram] "v
resnici za sistematično nasprotovanje slovenski usmeritvi v tržno gospodarstvo
in demokracijo, skratka, za nasprotovanje zahodni usmeritvi naše države".
Obstaja sicer še neka razlaga, meni Rupel, v katero pa sam osebno ne verjame:
da le-ti, torej nasprotniki Nata [piše minister], "niso preveč pametni
ali da se jim je zmešalo". Oh, še mnogo je tega, res.
Kaj bomo torej storili? V tistem Triumfu volje vržejo v kader občana, ki vdano
gleda v tla in pravi, "ja, res je fino v samostojni Sloveniji, življenje
je sicer težje kot prej, mislili smo, da bo v naših krajih več turizma, ampak
kaj hočemo". Zadeva je popolnoma uspela: mi smo Karničar, Strel, Humar,
veslači in Rajmond Debevc, mi smo Štukelj in ploska nam sam Clinton, mi smo
tisti, ki nas Wojtyla nagradi s svojim rojstnim dnevom, mi stojimo za Ruplom,
ki nas spravlja v "najpomembnejši svetovni klub", preverjeno in dokazano,
ker nas je enkrat že spravil od tam, kjer nam je bilo po skromnem mnenju občana
sicer bolje. Mi lezemo navkreber in to so naši fakti.
Televizijska oddaja "10 let slovenske države" je od vseh civilnih
iniciativ, ki so nastale izven državnih institucij, pokazala zgolj anti-politično
demonstriranje idolatrije junaka Depale vasi. Doktor Rupel govori o "tržnem
gospodarstvu" ali "zahodnih usmeritvah" kot o enoznačnem bloku,
ki ga je moč samo v celoti sprejeti ali pač v celoti zavrniti. Tako oblast ob
pomoči "prime time" medijev ustvarja strukturo javnosti, ki dejansko
verjame, da se lahko ob - denimo - posnetkih policijskega direktorja Pogorevca
ob avstrijski ministrici Ferrero-Waldner, čebljajoči o rešitvah mejnega nadzora
in težavah s prebežniki, počuti toplo, varno in v dobrih rokah.
"Tam, kjer smo včasih vladali, zdaj služimo", pravi glavni lik Amisovega
romana "Časovna puščica", nacistični zdravnik iz Auschwitza, ki se
mu čas vrti nazaj in nazaj, vse dokler se kot mehurček ne razblini v točki svojega
lastnega nastanka. Dinamika razmerja gospodar-suženj je v tem primeru vsajena
v samega oblastnika. On je tisti, ki je sluga svojemu Početju, to pa se, brez
vezi smisla in razuma, pne nad njim kot nedoumljiv zakon gibanja brez vizije
in izpeljave.
Pravzaprav lahko vprašanje iz naslova - kako nastane iz vrtnice molotovka -
preobrnemo s podobnim postopkom: sprva na jasnem nebu medijske realnosti kot
poletno sonce dolgo žge fantazmagorija molotovke, nihče je ni zares videl in
nihče zares otipal, kajti tole fantazijo vsesplošne panike sedaj vidimo, kako
prihaja iz sna Oblasti, ki bi rada nekaj počela, da bi postala Oblast. Ko se
namreč ta res marljiva Oblast zbudi, ni nikjer naokrog ničesar zanjo, ne občinstva
ne nagrade, tamle v kotu jeca in jamra, vselej skrbno počesana in pripravljena,
prave akcije pa ni - samo državljan sveta, ki nosi vrtnico svojemu tovarišu.
(prispevek je bil napisan pred 11.septembrom)
13.
Brat
Poletje je mimo, poletne strasti se umirjajo, razgaljena telesa se vse bolj
zavijajo, ekipa 13. Brata pa še kar naprej pohujšljivo in hujskajoče maha s
svojimi ritkami... Po večmesečnem napovedovanju smo končno izdali zgoščenko
goriške skupine Man In The Shadow, na katero smo zgostili vse studijske posnetke
v naši štiriletni karieri, zapovrh pa smo dodali še en hit v živo. Skupaj torej
16 komadov, 45 minut grobe in brezkompromisne glasbe, ki očarljivo združuje
punkersko surovost, hardkorovsko eksplozivnost, rockovsko melodičnost in emokorovsko
občutljivost, vse skupaj pa zaobkroženo s pokončno družbeno-kritično držo. Napisano
sicer pove bore malo, a vsi tisti, ki so vsaj delno spremljali dogajanje zadnjih
nekaj let, vedo kakšen pečat je pustila skupina na razvoj goriške/ajdovske punk/HC
scene. Vizionarstvo skupine potrjuje tudi lično izdelan ovitek zgoščenke, kjer
ima poleg besedil in poslednjega predavanja Herberta Markusa poglavitno vlogo
zeleno-srebrna barvna kombinacija (ključni barvi islama). Zgoščenka je torej
nekakšna predstavitev dela skupine, hkrati je pa tudi benefit plošča za nekatere
druge projekte, s katerimi se nekateri člani benda sedaj ukvarjajo. Tako bo
velik del izkupička od prodaje namenjen fanzinu 13.Brat, časopisu Svoj Tok in
slovenskemu prevodu knjige Days Of War, Nights Of Love...
Brezplačni družbeno kritični časopis Svoj tok je v zaključni fazi izdelave,
tako da lahko drugo številko pričakujemo v kratkem. Vsebina naj zaenkrat ostane
še skrivnost... Prebuja se tudi koncertna ekipa 13.Brata, tako da bo ponovno
zaživelo dogajanje v ajdovskem Klubu Jutro. Tako lahko že sedaj napovemo koncert
Američanov Catharsis in domačinov Entreat., ki se bo zgodil 23. novembra. Catharsis
je ena najvplivnejših skupin na punk/HC sceni na prelomu stoletij, saj so v
zadnjih nekaj letih nekajkrat obredli ZDA ter Kanado, Evropo in Južno Ameriko.
Kot zanimivost naj omenim, da bodo na tokratni turneji, ki bo trajala preko
4 mesece, prebredli celo Evropo od Portugalske do Rusije in Bolgarije, in še
marsikaj vmes seveda. Sicer pa fantje preigravajo nekakšen strasten eksploziven
metaliziran HC v katerega vključujejo najrazličnejše vplive, piko na i pa jim
daje karizmatičen vokalist s svojimi poetičnimi izbruhi. Vsekakor dogodek, ki
se ga ne splača zamuditi
Glasbeni razpis Urada za droge
Urad vlade RS za droge razpisuje
izbor pop/rock skladb z besedilom na temo preprečevanja uporabe in zlorabe dovoljenih
in prepovedanih drog. Pesmi bodo izšle na kompilacijski plošči in bodo uporabljene
za potrebe preventivnih dejavnosti Urada za droge.
Prva nagrada tehta 100.000 SIT, druga 70.000 in tretja 30.000. Rok za oddajo
je 30.11., več informacij na tel. 041-444-847 (Matej Košir) ali v MC Brežice
(www.mc-brezice.si)
(Novi) Novi Rock
Škuc ROPOT razpisuje natečaj
za Novi Novi Rock 2001.
Namen natečaja je izbor in promocija najbolj izvirne, inovativne in glasbeno/tekstovno
ozaveščene produkcije urbane glasbe vseh rockovskih in sorodnih zvrsti, formatov
in proizvodnih sredstev, posebej tiste z možnostmi
mednarodnega prodora. Natečaja se lahko udeležijo skupine in posamezniki, ki
še niso ali so že nastopili na Novem rocku, vendar z novo glasbo; demo-posnetke
z najmanj 15 minutami izvirne glasbe naj do 31.oktobra 2001 pošljejo na naslov:
Škuc, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, za natečaj "NN Rock 2001".
Izbor bo opravila žirija NNR v sestavi: Aldo Ivančić, Terens Štader, Igor Bašin,
Jernej Kolenik in Miroslav Akrapović v skladu s pravilnikom.
Izbrani izvajalci bodo dobili možnost za nastope jeseni in pozimi - po koncu
poletnih festivalov in zabav, v mestnih, "in-door" (za razliko od
"open-air") - lokacijah - v izboru primernih prostorih - od Cankarjevega
doma do Železniškega muzeja do Orta - in nazaj)
Klubski maraton RŠ
http://www.radiostudent.si/maraton/
26.10. MKNŽ Ilirska Bistrica: Drugi disko, Wreck;
Swenak Idrija: Sist en 343, Kraški solisti
02.11. MC Podlaga Sežana: Sist en 343, Wreck;
Pr Gabrijelu Cerkno: Moveknowledgement, Sun ate mars
03.11. Zakon Vrhnika: Sist en 343, Kraški solisti;
Pekarna Maribor: Drugi disko, Wreck;
Rdeča ostriga Škofja Loka: Moveknowledgement, Sun ate mars
09.11. Metelkova Ljubljana: finale vseh skupin + gostje
Drugi disko, Wreck, Moveknowledgement, Sun ate mars, Sist en 343, Kraški solisti
Metelkova mesto
30.10. ob 22h, Gromka
Defonija predstavlja: Ruins (Japonska)
14.11. ob 22h, Gromka
Das Böse Ding & Han Buhrs (ex The Ex -Nemčija, Nizozemska)
Gala Hala
01.11. Lack, Entreat, Curse Of Instinct (Emo Core)
09.11. We like it fast! Festival (Steake Sandwich, Lost In The Crowd, Backstage,
Dreamwalk, Scad, Reflex)
10.11. Paul Dianno
25.11. New York Ska Jazz Ensemble
06.12. KBO!
Menza pri Koritu
25.10. Dejmo stisnt teater: Seksualne perverzije
29.10. Uchihashi Kazuhisa (jazz) + Kazu
08.11. Volapük (Francija), Menza pri koritu ob 21h
09.11. Tudosok (madžarski kvartet) + finale Klubskega maratona, Menza pri koritu
Godscard:
26.10. Metelkova - Gala hala (+Sarcom, H-Bomb/oboji Metlika)
08.11. Od Oluja Mrzitelja, Zagreb - Močvara (+Firmanent, Unborn..., več na www.infaustum.com)
24.11. Deathn Roll, Škofja Loka - Rdeča ostriga (+General Bomb MC Podlaga,
Sežana
27.10. ob 22h Demolition Group, 4 Pravi dedciMachine/Avstrija)
Mega Helloween Koncert
27.10. ob 19hMurska Sobota, telovadnica srednješolskega centra
nastopajo Siddharta, Vlado Kreslin in Mali Bogovi, Posodi mi jürja, Gnila jajca;
Po koncertu afterparty v Fikšincih v diskoteki Sfings club - z vstopnico za
koncert brezplačen vstop
Vstopnice v predprodaji: člani KPŠ 400 sit, ostali 900 SIT Na dan koncerta:
1.500 SIT http://www.piskurart.com/koncerti
Pekarna Maribor
25.10. ob 18h, v razstavišču Hladilnica:
otvoritev razstave študentov II.letnika Likovne pedagogike na PF Maribor: Skulpture
- Slike - Torbice
26.10. ob 21:30 uri v dvorani Gustaf:
Borut Žerdoner - tabla (indijska tolkala).
27.10. od 23.00 - 12:00 v Pekarni:Halloween Party
Techno - SK8: Dj Redhead (B), dj Mono-Tone (H), dj Shocker D (Slo), dj Sens.Vibe
(Slo), mc Denis Hass (Slo); House - dvorana Gustaf: dj Stefanino (I), dj OM
(Slo), dj Zoki D (Slo), dj Husar (Slo), mc Vika (Slo); Afterhour - dvorana Gustaf:,
dj Blaž (Slo)
Vstopite z 3.000 SIT, s flyerjem 2.500
American Analog Set
28.10. Zagreb - KSET (+Maximilian Hecker)
29.10. Gorica (I) -
Art And Co.
J Majesty (Ex Mule...)
24.10. Gorica (I) -
Art And Co.
25.10. Ilirska Bistrica - MKNŽ
MKK Črnomelj
27.10. 22h Zero Sum (Stoner/Grunge), Go.Be. (psihedelični rock)
10.11. Ana Pupedan
Shiner (ZDA), Aina (Španija),
Unwound (ZDA - CZ)
17.11. Zagreb - KSET
MKNŽ Ilirska Bistrica
31.10. Demolition Group
04.11. Pachinko (ZDA)
21.11. Tara Jane ONeill (ZDA)
24.11. Gorge Trio (ZDA)
01.12. Tight Bros From Way Back When (ZDA) + Hitch (Belgija)
FV Booking napoveduje:
02.11.2001 Korte pri Izoli: Punk Rawk Show
Nastopajo: D-Faect (Izola), Sensation (Izola), Retarded (Italija), Mensen (norveške
punkerice pri Gearhead rec.), Psycho-Path (Slovenija), The Apers (Nizozemska)
03.11. Punk Rawk Show, Koprivnica - Fenix
18.11. Festival FV 2001: Prestavljeno na december
Speedbuggy (Usa, Cow Punk):
20.11. Koprivnica - Fenix
21.11. Ljubljana - Orto Klub
8.12. Andre Williams (Usa), Green Hornet (NL) + gost - Orto Klub,
Jazz klub Satchmo Maribor
28. - 31.10 Festival 21
28.10. ob 21:00 Chicago: The Vandermark 5 (jazz)
29.10. ob 21:00 Tokio: The Ruins (progresivni rock/speed-jazz/HC?)
30.10. ob 21:00 Maribor: Ansasa Trio (world music/jazz)
31.10. ob 21:00 London/New York: The Sonicphonics Featuring Billy Bang (jazz/rock/trance/dub)
več na www.satchmo-klub.slon. net in www.kibla.org
Ambasada Gavioli: 27.10.
"Vision Du Paris"
Dance Lounge: Bob Sinclair, Joe Montana, Paolo Barbato, Mc: Alex Donati; Mezanine:
Crazy Lemon, Amor & Darian
Pleasure Forever (ex-Slaves,
ZDA /Sub Pop)
17.11. Pordenone, Velvet Club
18.11. Zagreb (Močvara) 19.11. Gorica (I), Theart & Co.
20.11. Ljubljana, KUD France Prešeren
03.12. Ljubljana, Kodeljevo
Lee "Scratch" Perry, Mad Professor, Siti hlapci, B.R.Stylers
Earwing Jazz Festival -
Zagreb, KSET
29.10. The Vandermark 5 (Chicago)
30.10. Sonicphonics feat. Billy Bang (gb/usa)
31.10. Ruins (Tokyo) Kazuhisa Uchihashi (Osaka)
01.11. Frank Gratkowski Quartet (D/NL/USA), Saša Nestorović (ZG)
02.11. Victims Family (San Francisco), Sumo (Zagreb/Krk)
03.11. Future Jazz Party (Groodanje DJ Team)
06.11.Georg Graewe Trio (D/NL)
07.11. Peter Brotzmann (Wuppertal, D), Hamid Drake (Chicago), Michael Zerang
(Chicago)
več na http://www.earwingrecords.com/festival.htm
Psycho-Path
Ogrevanje z novimi pesmimi pred izidom četrtega albuma
24.10. Ljubljana - Orto klub
02.11. Korte nad Izolo (Rawk Punk Festival)
07.11. Zagreb - Močvara
16.11. Novo Mesto - Lokalpatriot
24.11. Celje - Kljub
15.12. Idrija - Swenak
Končno novice iz zaklonišča!
1. 22.10. - Uradni izid albuma "Odoh majko u rokere" (Nika Rec.)
2. 25.10. Zaklonišče prepeva nastopijo na prireditvi "Tornado prihaja v
Ljubljano" - Kodeljevo, dvorana Slovan
3. 29.10. Predstavitev videospota "Hasan iz azila" v oddaji Videospotnice
na TV SLO2 ob 19:30
www.zaklonisceprepeva.com
Elvis Jackson
24.10. Koper - Amfiteater za Bonifiko (ob 22:00)
27.10. Dunaj - Arena (+ Propagandhi, Muff Potter)
10.11. Trbovlje . Dom svobode
23.11. Prevalje - Zadružni dom
24.11. Gorica (I) / Dvorana Gimnastične zveze - Around the Rock
Ajdovščina (klub jutro)
23.11. Catharsis (ZDA), Entreat. (GO)