Masinfo 13
maj 2001
Prispevke v tej številki so spisali Tomaž Ljubič Simon Markič in Marko Rusjan.
Vsebina
Tomaž Ljubič: Kaj je na stvari
13.brat - časopis Svojtok
Simon Markič: Karikatura/spaka
Marko Rusjan: "Vsak spermij je svét!"
Marko Rusjan: Neenakost kot vdanost v usodo
Simon Markič: Bodi elektronika!
Predavanja
Kam naj se dam?
Ok. Zdaj imam pa zadosti. Tukaj se jajcamo in jajcamo in sploh ne bom nič pazil na izraze, ker imam res tega zadosti. In nič ne bom lepšal besed in nič ne bom pazil na to, da bi koga užalil in še najmanj nedolžnega slavista, ki nima pojma, kaj pomeni to, da je jajcanja zadosti. Združili smo vse preklete sile, potrošili energije še in še. Vse to, kar se nam godi, je naše življenje tukaj na ustju Vipavske doline in če nas po vojni ne bi pozabili, se ne bi danes počutili tako neodvisne in tako močne. Dosegli smo, da je občina v imenu nas, v imenu ljudstva, odobrila naš projekt. O la. Mala Jugoslavija. Istočasno postavimo rok za izdelavo dokumentacije za prenovo, 1. junij. Informacije o projektu dobite ob nedeljah, ko imamo sestanek. To dokumentacijo mora požegnat tudi država, in s to dokumentacijo morajo soglašati vsi vpleteni, sosedje, javne službe, ker smo v industrijski coni in ker je tu železnica, "SŽ", morajo tudi oni dati soglasje na vse to; na vsak način so pri SŽ pokazali željo za nadaljevanje projekta, vendar se morajo na lokalni ravni odločiti ali nam prepustijo tudi dve sporni pisarni. Po odločitvi se parcelira. Odločitev je zaradi prostorskih potreb zavoda neizmerno pomembna, saj bi bile ti dve pisarni dragocena pridobitev. Kvadratura ali vrednost sta za železnico nepomembni. Če imamo dve pisarni mi, je to prenovljeno z lahkimi posegi, če jo prenovi železnica pomeni to preboj močnega kamnitega zidu. Pustimo stat detajle. Verjamem, da se bodo pri SŽ odločili tako, da bo vsem v korist. Da ne pozabim prisotnosti tirov. Na to me je tudi opozoril odgovorni za varnost in zdravje na SŽ. Z vso in pri polni zavesti se zavedam prvo moje, potem pa odgovornosti zavoda za varnost na tem območju. Menim pa tudi, da se morajo urbanizaciji mesta prilagajati situaciji tudi SŽ. Ne vem. Ne bi rad karkoli komu navrgel, pa čeprav cel čas nekaj mečem, ja, predvsem je treba gledat, da ni vrženo pretežko. Jaz bi, v znak sodelovanja v mestu, razmišljal o železnem mostu čez tire, da bi bil objekt lahko dostopen tudi iz mesta. Starega železa, kolikor hočeš. Se "zajebavam". Zdaj sem se zapletel s to železnico, to pa zato, ker si želim z njimi še debatirati glede teh nujnih soseskih odnosov. Govoril oz. našteval sem neke razloge, (ker stalno mislim na te stvari) in lahko bi naštel še tisoč, ki bi jih zmeraj lahko okarakteriziral kot potencialno možnost eventuelnega zamika terminskega poteka vzpostave križišča. Stvar je, treba pa jo je samo še zabrisat ob tla, da se razbije in razprši v prostor. Normalno, da te priložnosti ne bomo zamudili, zato ker je zdaj pravi čas. Jutri je tudi, ma jutri nisi samo 30 sekund bližje penziji, jutri si bližje penziji 24 ur ali cel dan. "Don?t miss it". In prav zato bi rad dal vtis, da pizdim in če bom na tebe bralca ali poslušalca naredil tak vtis, vzemi to kot hočeš; vsak naj ve zase, kam spada. Ja, preden sem pričel to tipkat sem pizdil, da vam moram vsem vam "mother fuckerjem" povedat, da ste tudi vi, ker danes nimam prav do nikogar spoštovanja in ker se počutim bog, "going down to the chicken farm", od Dead Kennedys, da ste tudi vi odgovorni za tisti prelomni trenutek, o katerem ves čas govorim. Zdaj. Kaj zdaj. Mother fuckers#"%%. Danes mene ni, jutri ni njega, oni tam nekaj, oni tam spet nekaj. Pizda, in kaj pole. Ne, da se vam bom spovedoval in vas kaj prosil. Enostavno bom zahteval od vas, da razmislite, kaj si mislite o nas, o Mostovni ali o Masovni, ali o situaciji v Novi Gorici; ma ne samo to, prisilil vas bom, da boste odprli svoje denarnice, in še prosili nas boste, in ker so nam za naš projekt pomembna predvsem sredstva, se bomo pritožili na ministrstvo za kulturo, kjer niso našega projekta uvrstili niti na rezervno listo. Pritožba je tudi moj izliv teh besed in vi ste moja inspiracija, skratka na kulturo bomo poslali dokumentacijo, potrdila, še o dogajanju, sicer pa imamo na zalogi še alternativno rešitev, da z ministrstvom ohranimo kvaliteten dialog. Verjamem, da je umeščanje tovrstnih enkratnih mladinskih tokov problematično za vladajoče, vendar to je in to bo motiv za življenje. Ej stari. Je pa res ta na robu, v totalni margini. "Are you experienced". Največkrat se konča kar nekaj, ali gremo na pivo, ali na kaj sočnega. Zadnjič je pršu en rasta, s katerim sva se že nekaj časa menila, da mu dam statut za ustanovitev kluba, nova tvorba, "let?s dance"; oni dol, tista klapa, ki so uštimali galerijo, bi, likovne delavnice, pridružuje se keramična delavnica, in je neka montaža, in je tekmovanje v lokostrelstvu, in vsak vikend koncert, in oni so igrali samo za keš "prasice, kurbe"; ma prav totalno. Kar se tiče denarja vas bomo vse, ki ste tukaj, ne samo pravne osebe, vse po registru od volitev, dobili boste domov eno številko Masinfa, Masinfo bodo prejemali samo tisti, ki nimajo kje za srfat, in zdraven bo članarina in možnost za to, da boste položili svojih 500 flik na mesec in da boste dali tudi vi, ki ste odjemalci ali mogoče uživalci ali pogajalci ali naša tržna niša ali naši znanci ali pijanci ali muzičari ali pevci ali osamljene duše ali ljubimci ali kurbe ali pa če zaluta kakšen japi ali kaka pocukrana bejba ali karkoli, in itak strogo prisotni "mother fuckers", ne bom klical nesreče in govoril kot Nick Cave, grozno črne reči, itak neka čudna obdobja, in če ne vam bomo odtrgali od plače. In če pomislite, da ste včasih plačevali partiji prispevek, boste v bodoče plačevali za razvoj nas samih, ki se bomo srečevali, rasli eden preko drugega, daleč hodili iskat počitka ali samega sebe, ne glede kakšne barve boste, ali boste ksenofobi ali idealisti ali fašisti, vedno boste prišli nazaj, šli boste tu mimo, tudi v Cocktail na pivo ali boste posedeli na tistemu robniku, kjer ste pred leti. Ali ste že ubili svojo mater, ali čakate na kazen, ali te služba mori in itak stalno nekaj. Trenutek se vam bo ustavil na trajniku in itak preskočil navzdol, - 500 sit. Kurc, boste vsaj pomislili na tisto lepo mladost. Zdaj me že drugi dan boli zob in moja zdravnica nima časa, zato moram jutri k dežurnemu, še en požirek slivovice, bistriške slivovke, s kampota, ki jo bom dal na zob, potem bom načel liter burbona, brez leda. Verjetno sem ostal še kaj dolžen pri ZZZS ali pa kje drugje. Ma počasi. Da bi speljal to, da vas olupimo za 500 SIT, in ker me je razpizdla situacija sem sklenil, da bom šel banko zaprosit za majhen kredit in če ne bodo dali šoldu, bom založu iz svojega žepa, da vzpostavimo plačilni pretok, najboljše trajnik. Če imaš mačko in če ji daš na dan eno konzervo, če jo kupiš v Lidlu je 200 tolarjev, fuck off. Itak, da to lahko primerjaš z enim večerom mesečno, letno, enkrat, ali samo to, da veš, da je to lahko nekomu všeč, in še ta tvoja potreba biti socialen in s tem kritičen v tvoji strogi toleranci in predvsem sami sebe zavežite k temu, ker boste s tem znali spoštovati tudi tisto, kar imate res radi in kurba plačaj. Ne me vzet zares. Oziroma ne ne me vzet zares! Vzami me stoprocentno resničnega in če tega ne boš razumel, preberi sto krat, da boš videl, da tvojih 500 flik ni nič in da je itak potrebno samo to, da čutiš, da si del tega globalnega prostora, ali vsaj malo bližje. Verjamem, da je to pomembnejše od tvojega mobilnega telefona. In vedi, da se pri nas ali pri meni počutimo, ali se počutim, tako "fucking" dobro, razen kadar pizdimo, da bom insistiral, da se v letni plan vključi vzpostavitev nove lokalne neodvisne radijske postaje. Ker se moram nekako opravičit, saj veste 500 SIT, radio. Če ni vmes ta pravega diskota, potem ni tudi punka. In rejviči ali pop balkan šminkerji, sinovi Jugoslavije na Gradnikovi? In itak sem pozabil prijavit, da je treba za take zabave dodat bolj močne stroboskope. In dim. Gor, horde s T`mina in dol horde s Krasa imajo neke zabave, u centru je res najboljše, med delovnikom, in ne med malico. Kaj sem kaj govoril o tem, da nas čaka izbira izvajalcev, sedaj, ko smo že vsi bedaki in ker se razumemo samo, če se ne razumemo, je izbira res pomembna. Izvajalec ima časa štiri mesece. Ko bo center, odprt boste najbrž že plačali dve ali tri runde članarine. Ali lahko pričakujemo support iz gospodarstva, javnih zavodov in od vas z davčno številko? Prebiram te dokumente in razbiram sledljivost in ko pomislim na ekipo in koliko dela je narejenega, vem da smo se utrdili, kot kultura, kot nekoliko večje pleme. In poznajo nas po svetu in videli smo dosti sveta in si mislim, da je to OK. In še en razlog več je ta, ker nismo škodljivci. Velikokrat je postavljeno vprašanje in so ankete ali v Evropo ja ali ne. Mi smo v Evropi in normalno nas okolica tudi tako obravnava. Najbrž še nismo prav privajeni na ta tempo in na zahtevano fleksibilnost, potrebo po stoprocentni strogosti, vsaj v javnem življenju, diplomaciji in pri takih področjih, ki za nas pomenijo vez z globalo, na takih mestih morajo biti pravi, taki, ki znajo vsako situacijo nesebično potegniti sebi v prid. Sistem, ki bo fleksibilen in globalen imamo lahko samo, če bomo sami sebe znali pogledati tudi od daleč, najprej sami sebe, potem bližnje, potem mesto, in potem državo in staro celino in cel svet in še pogled v vesolje. To, ker boste dali tistih 500 SIT, vam lahko da malo galaksijo. In ko gremo in ker je to rubrika kaj je na stvari, moram povedati, da imam včasih vseh vas, ki vas nehote tlačim med te vrstice, prav zadosti. In še posebej, ker nam situacija, ki jo imamo, producira tudi stranske produkte, ne bom se spuščal, čeprav sem se že spustil, v pregloboko spodbujanje mojih možganov in predvsem bom skušal ostati pri bistvu, ker bi rad povedal, da je bistvo tega mojega početja to, da povem, da je to ključni moment, v kateremu ne smemo vsi mi, ki si želimo sprehoda, koncerta, dogodka zatajiti. V.d., svet zavoda, zaposlen, klubi ustanovitelji zavoda, dijaki, študentje, mladež, civilna družba, lokalna skupnost, država, poznavalci bomo skupaj naselili zapuščino. Objekt, v kateremu živijo ribe, ptiči, komarji in drugi mrčes, tu raste trta, šmarnice, kaki, jelka ali neka vrsta iglavca, bršljan, trava in grmičevje, je zanimiv biotop. Kaj pa praviš ti, uporabnik?
13. brat - hiperprodukcijska hiša za razvoj domačijske umetnosti in zdravega duha v nič manj zdravem telesu - ponuja nova presenečenja
Nekajmesečni psihični pritiski, slabo vreme in nikoli izčrpana ljubezen do lenobe so privedli do počasnega napredovanja dolgo napovedovanega časopisa Svojtok. Mesec maj bo končno postregel z njegovim rojstvom. Stvarca je časopisnega formata kot kakšne Primorske ali Oko. Vsebinsko pa smo se opredelili za kritično opravljanje družbe, kar bi spodobni ljudje označili za ekstremizem, pa čeprav je naš edini greh, da ne maramo njihov demokraticizem. V prvi številki boste lahko prebrali zapise o protiglobalizacijskih protestih, Uradu za intervencije, revolucionarjevem delu po A. M. Bonannu, o skupnostni etiki eroticizma in užitku v spolnosti, Miha Zadnikar in Marko Hren razpravljata o Metelkovi, recenzije knjig in novičke.
Svojtok je brezplačna publikacija. Dobite ga lahko na naslovu Kluba 13. brat, v pisarni Zavoda Masovna, na kakšnem manjšem koncertu, Škratovi čitalnici na Metelkovi in še kje. Potencialni distributerji naj se javijo.
8. junija nas bodo obiskali nemški hardkorovci Tidal. Ni pa še določen kraj koncerta. Mogoče v Ajdovščini ali pa na Dobrovem v Strelišču.
Ključi!
Na Mostovni smo našli razkošen šop ključev, ki jih je nesrečni lastnik tam najbrž izgubil ali pozabil med dogajanjem 9.in 10. marca. Kdor jih prepozna za svoje, naj se oglasi v pisarni Masovne, za vsak slučaj naj se prej najavi po telefonu.
Sredi junija nas čaka še en referendum, najbolj
ekstravaganten dosedaj. Predmet odločanja je navidez eksotičen, ker se dotika
zelo majhne skupine neposredno zainteresiranih državljank, hkrati pa je hvaležna
tema za vsakovrstna umovanja (kamor žalibog sodi tudi tole). Oglejmo si torej
zadevo skozi nekaj slikovitih prizorov, nenačelnih vprašanj in ostroumnih odgovorov.
Pravico do medicinske pomoči pri zagotavljanju potomstva so samske ženske dobile
že v svinčenih časih pred skoraj petindvajsetimi leti, in do danes se jih je
k njej zateklo skupaj približno petdeset. Novi zakon iz lanskega leta tovrstnih
"anomalij" ni posebej predvidel, zato naj bi jih vanj vključili s
posebnim dopolnilom. Tu pa je določen del politike ostal zvest svojim ozkomiselnim
prepričanjem in poskrbel, da se bo o sprejetju dopolnila odločalo na referendumu.
Razlogi naj bi bili očitni: materinstvo samskih žensk je nenaravno, proti božji
volji, posegi so predragi, otroci prikrajšani, in tako naprej.
Rojstvo otroka je običajno eden najsrečnejših dogodkov za starše in prav je,
da sta ga deležna oba, in še vsa družina in prijatelji zraven. Nikakor pa ni
zgolj aritmetična vsota staršev potreben ali zadosten pogoj za uspešno vzgojo
in razvoj otroka. Tako kot ni nikoli obstajala ena sama družinska oblika ali
način vzgoje otrok. Ali "naravna" zveza moškega in ženskega osebka.
Od narave bi se morali v resnici naučiti strpnosti in spoštovanja do različnih
oblik skrbi za potomstvo. Morda se res raznežimo ob paru grlic, ki družno hrani
svoje goliče in ostane skupaj celo življenje. A še več živalskih vrst zarodu
zgolj prepusti, naj se znajde kot ve in zna. V drugo "nenaravno" skrajnost
gredo morski konjički, kjer samček prestane "nosečnost" in nato bdi
nad zarodom. Više po drevesu vrst, bližje človeku plezamo, običajnejši so primeri,
ko samica sama skrbi za mladiče in jih ščiti pred samci, ki rutinirano pobijajo
mladiče drugih samcev. Tako narava.
Pojem "družine" je nasprotno produkt odnosov v človeški družbi. V
pradavnini družinskih celic v današnjem pomenu ni bilo in za otroke je verjetno
skrbela celotna skupnost, čeprav skoraj gotovo bolj ženski del. Take oblike
najdemo še danes, tudi v razvitem svetu, npr. izraelskih kibucih. Vmes pa poznamo
še razne variante poligamije in poliandrije ter še bolj osupljivih povezav.
Indijanske dečke so tako do določene starosti vzgajale izključno matere, nato
pa so jih prevzeli očetje. Pri nekaterih azijskih plemenih so vzgojo otrok prepustili
materinim bratom. Razlog? Očetje niso mogli biti povsem prepričani v svoje očetovstvo,
in da ne bi redili kukavičjega jajca, je družbeno sprejeta norma otroke dodelila
stricem, saj so bili zagotovo vsaj na pol njihove krvi.
Če spet pogledamo dlje od seštevka staršev, se vprašajmo, kdo v resnici vzgaja
otroke? V današnjem prezaposlenem tempu otroci vidijo roditelje za nekaj ur
ob koncu dneva in mogoče ob vikendih, večji del aktivnega časa pa preživijo
v vrtcih in šolah, mogoče pri kakšni noni, ali pa na ulici. Razlika med eno-
in dvostarševsko družino gotovo ni tako velika, kot se želi prikazati. Kot tudi
pojem "samska ženska" ne pomeni, da je ženska dejansko sama; zelo
verjetno ima ob sebi sorodnike in prijatelje, ki otroku predstavljajo ustrezno
družinsko okolje. Izključna vloga enega ali drugega starša se z večanjem enakopravnosti
med spoloma sploh izničuje in njeno izpostavljanje pomeni zagovarjanje preživelih
in dvomljivih vrednot patriarhalne družbe.
O tem bi znala precej povedati cerkev, ki ima do problema zelo jasno izraženo
stališče. Kot običajno tudi tu prihaja v protislovja sama s sabo. Otrok naj
bi imel pravico do staršev - kaj pa pravico do veroizpovedi? Iniciacija novorojencev
v doktrino katolicizma je običajna in boleče samoumevna. Celotna inštitucija
krščanstva temelji na brezmadežnem spočetju, prvi človek je bil ustvarjen v
biokemičnem laboratoriju. Božja zapoved pravi "spoštuj očeta in mater".
Naj verjamemo, da je za kristjana tako huda dilema, če ne more častiti očeta?
Božje zapovedi pravijo tudi "ne laži", "ne kradi", "ne
želi stvari svojega bližnjega", pa se nihče ne pretirano sekira zaradi
njih. V bibliji še piše "ne sodi, da ti ne bo sojeno"...
Menda je vsak peti Slovenec rojen v enostarševski skupnosti. Če upoštevamo še
vse kasnejše razveze, smrti in ostalo, je delež še večji. Ali so vsi tako prikrajšani
in prizadeti, da ne morejo normalno živeti? Raziskave so nasprotno pokazale,
da so otroci samskih staršev v povprečju celo uspešnejši od tistih iz "normalnih"
družin. Ker zadržkov očitno nimamo, lahko gremo celo pogledat vsakega od tistih
naših petdesetih otrok. Konec koncev so med njimi tudi že odrasli ljudje, ki
lahko sami povejo svoje občutke. Ampak ne, lepše je govoriti na pamet in otresati
z navidezno moralnostjo, kakšna katastrofa da so takšne osebe za (sicer tako
vzorno?!) družbo.
Svoj funt masla si je na glavo namazala tudi "stroka", vsaj tisti
del, ki recimo trdi, da so stroški medicinske pomoči previsoki. Halo? Koliko
bo stal referendum? Za okroglih tisoč posegov, pri trenutnih razmerah dovolj
za naslednjih petsto let. Pet milijonov mark bi se seveda dalo porabiti na nešteto
pametnejših načinov, ne pa za zdravljenje bolestnega egoizma predlagateljev.
Tako spočeti otroci naj bi bili zaznamovani in družbeno odrinjeni. Kdo jih bo
odrinil, če ne ravno tisti, ki se že sedaj borijo proti njim? Te reči je treba
razčistiti v svojih glavah, ne na referendumu.
Gostilniške razprave (ki žal potekajo v parlamentu..) podžigajo podatki o tem,
da so darovalci "moške komponente" skoraj izključno iz tujine. Tako
naj bi s pomočjo medicine skrunili čisto slovensko kri... Spet drugi zakompleksano
protestirajo, da bodo ženske lahko izbirale med svetlolasimi dvometraši z nadpovprečno
inteligenco. Vso stvar se rado pomeša še z genetsko manipulacijo in grozljivimi
primerjavami s poskusi v nacističnih laboratorijih.
Prav zadnja primerjava je v resnici še najbolj točna, a v obrnjenem pomenu.
V nemškem (in simpatizerskih) režimih so telesno ali duševno prizadete, oziroma
drugače "nenormalne", preventivno sterilizirali ali kar likvidirali,
da ne bi kvarili čiste arijske rase. Očitno imajo samske matere v naši družbi
enako oznako nenormalnosti, da se jim odreka pravico do potomstva. Sredstva
so druga, cilj je isti.
Vase zagledana sebičnost noče razumeti, da dopolnilo zakona nikogar ne obvezuje,
in da je njegova zavrnitev celo v nasprotju z ustavo, ki prepoveduje diskriminacijo
in ukinjanje že doseženih pravic. Popularizacija (v negativnem smislu) vprašanja
je prišla tako daleč, da so si politiki in strokovnjaki umili roke in prepustili,
da se "zgodi narod". Problem je le v tem, da je za večino ljudi vprašanje
nerelevantno in nezanimivo. Zelo verjetno se bo zgodil le del "naroda",
namreč tisti, ki nasprotuje dopolnilu zakona. Pričakujemo lahko, da velik del
nezainteresiranih ne bo glasoval, kar pomeni, da jih obstoječe stanje ne moti
in ne čutijo potrebe po uveljavljanju zahtev referenduma. Naši predpisi pa z
značilno na glavo postavljeno logiko določajo, da za rezultat referenduma šteje
odločitev, za katero se odloči večina udeležencev. Teoretično zadostuje en sam
glas!
Referendum zato namesto najosnovnejšega orodja demokratičnega izražanja in volje
večine (kakršnakoli ta že je) pri nas igra vlogo uveljavljanja diktature ene
manjšine nad drugo, ob asistenci indifirentne večine. Zato ni res, da se nas
ta referendum ne tiče. Vsak od nas je namreč tudi del takšne ali drugačne manjšine.
Kje piše, da ne bomo v prihodnosti na referendumih sprejemali posebnih zahtev
za tiste, ki - na primer - živijo južno od Pivke, ne morejo izgovoriti črke
"r" ali imajo ušesa krajša od pet centimetrov? Če bomo tokrat pozabili
na pravice drugih, ne pričakujmo, da bo naslednjič koga drugega kaj brigalo
za naše.
Z dopolnilom ali brez bodo možnosti za samske ženske še vedno obstajale. Ob
dokazilih, ki so jih za medicinsko pomoč potrebovale že dosedaj, bodo pomoč
morale iskati skupaj s potrjeno neplodnim moškim, s katerim bodo uprizorile
navidezno partnersko skupnost. Zakonu bo zadoščeno, ženski cilj dosežen, moški
pa bodo dokazali, da brez njih ne gre. Cirkus, kot ga zna pripraviti le državni
aparat in njegovi zvesti podaniki.
"Vsak
spermij je svét!"
(Monthy Python)
Marko Rusjan
Polnoletni državljani bomo zopet pozvani na volišča.
Tokrat na referendumsko odločanje. Glas ljudstva bo odločil o vprašanju, ali
je tudi samska ženska upravičena do umetne oploditve z medicinsko pomočjo.
Poleg klasične dileme med za in proti lahko slišimo veliko ugovorov proti takšnemu
načinu odločanja. Veliko nasprotnikov referenduma smatra, da gre za zapravljanje
državnega denarja. Opazka je dokaj problematična, ker obravnava kvaliteto in
kvantiteto političnega delovanja z ekonomskimi merili. Konkretneje, določena
politična pravica se lahko manifestira le, če ni predraga za državo in nenazadnje
za davkoplačevalce. Z nadaljnjim večanjem pomena ekonomskega faktorja pri določanju
stopnje demokracije lahko kmalu pridemo do zmanjšanja že tako neznatnega vpliva
navadnih državljanov na delovanje oblasti, saj je najcenejša centralna oblast
tehnokratov za katerih delovanje so volitve brezpredmetna rutina (V veliki meri
tudi so. Strankarske elite si preko tega kvazidemokratičnega mehanizma izmenjujejo
stolčke v vrhu državne uprave in javnih podjetjih. Pri tem vse parlamentarne
stranke ohranjajo široko "koalicijo", katere namen je ohranjanje navidezne
demokracije, kapitalističnega sistema produkcije in redistribucije, potrošniške
svobode itd.) oz. v skrajni fazi povsem nepotreben strošek.
Problematičnosti tega referenduma je več. Po eni strani gre za orodje političnih
strank, ki svojo nemoč v državnem zboru poskušajo preobrniti v svoj prid s tem
da prikličejo na pomoč politično prepričane. Po drugi strani pa se pojavlja
podobno vprašanje kot pri volitvah. Koliko lahko sploh posameznik zavestno,
racionalno in neodvisno izbira v informacijski družbi, kjer mediji proizvajajo
javno mnenje? Kjer resničnost informacije določa velikost medija!
Nasprotniki umetne oploditve za samske ženske se sklicujejo na strokovne argumente.
Pri tem gre za zavestno naivno dojemanje stroke kot nevtralne kategorije, ki
se napaja iz ideologije znanstvenega pozitivizma 19. stoletja in s tem poskuša
legitimirati dejansko politično stališče. Kaj res lahko predpostavimo, da je
strokovnjak vrednostno nevtralen, ko izreka mnenje o določenem problemu? Ali
sploh obstaja vrednostna nevtralnost? (S tem ko se hkrati sklicujejo na strokovnost
in vrednote ustvarjajo lastno protislovje, ki ruši njihovo koncepcijo argumentov.)
Ker je tudi strokovnjak človek, katerega vrednostna izhodišča se izoblikujejo
preko socializacije, z delovanjem notranjih in zunanjih sil itd., bo tudi njegovo
mnenje subjektivno. Še posebej v primerih, ko gre za še kako etično obarvano
vprašanje, kot je vprašanje otrok in žensk. Vztrajno poudarjanje o nevmeševanju
politike v stroko je navadno prodajanje megle. Prepričati nas hočejo, da ima
določena strokovna elita kompetenco odločati o nečem, kar je ostalim smrtnikom
onemogočeno. In tako trčimo ob interese elit, kar je pa že druga zgodba, za
katero tokrat ni prostora.
Referendum naj bi bil tudi bitka za obrambo vrednot. Obrambo družine. Skupnosti
moškega in ženske, ki ju je Bog združil in ju lahko le Bog loči. In otroka,
ki ni pravica, ampak dar. Vsaj tako pravijo. Samska ženska ne more primerno
vzgojiti svojega otroka. Saj je le mati. Nežna, preprosta duša. Manjka pater
familias, surovi, vendar pravični oče, ki bo vzgajal sina (hčerko prepustimo
materi) po svoji podobi. Tudi s klofuto, če je potrebna. Hm, kaj pa nasilje
v družini? Kaj je res tako zanemarljivo? Nasilje nad ženskami, nasilje nad otroci,
spolno nasilje nad otroci. Tega je prav gotovo veliko več v klasični družini
kot v ostalih družinskih skupnostih (npr. ena ženska in otrok, dva moška in
ena ženska, dva moška in dve ženski, dve ženski in otrok itd.), ki niso zakonsko
urejene. Nočem reči, da klasična družina nujno povzroča take posledice. Daleč
od tega, vendar pod določenimi zunanjimi vplivi šibkejši ni zavarovan. Konec
koncev še vedno živimo v patriarhalni družbi in klobasanje o naravni zvezi med
moškim in žensko, ki naj bi bila kao enakopravna, je precej nasprotno temu,
kar smo bili vajeni poslušat. Žena mora ubogati svojega moža, kajti on jo bo
branil. Ženska, ki ni mati, ni prava ženska. In stoletja zatiranja drugega spola
se reproducira v idiličnem družinskem okolju. Umetna oploditev bo zrušila družinske
vrednote, vpijejo vsi v en glas. In prav je tako, pravim jaz. Kajti bili smo
priče prevelikemu psihičnemu pohabljanju, da se ne bi znova pridružili odločni
kritiki družine. Pa ne samo nje.
Za otroka ni najvažnejše, da ga vzgajata mati in oče. Otrokove pravice so veliko
širše. Otrok ima pravico do odraščanja brez materialnega pomanjkanja, do nerepresivne
vzgoje, do svobodnega, neomejenega razvoja. Za vsakega otroka bi morala poskrbeti
vsa skupnost. Prevečkrat poslušamo napade na matere samohranilke. Da ne zmorejo
nuditi otroku nuditi vsega, kar imajo njegovi vrstniki iz "urejenih"
družin. Pri tem pa se popolnoma odmisli družbene razmere, ki postavljajo ženske
na trg slabo plačane delovne sile. Ko jih surova kapitalistična logika žrtvuje
na oltarju gospodarskega napredka, moralisti pridigajo o "nesposobnosti"
žensk. Borba za otrokove pravice ni borba za oba starša, ampak borba za neomejen
otrokov razvoj, borba za svobodno družbo, borba proti diktaturi zasebne lastnine.
Borba proti zlagani morali.
In tako je tudi s tem referendumom. Kljub jasnim in glasnim pomislekom nad takšnim
centralističnim načinom odločanja je vprašanje dovolj pomembno, da se ga preprosto
moramo udeležiti.
Wilhem Reich, ki je bil zaradi svoje kritike zlaganih vrednot celo življenje
preganjan, bi k temu dodal: "Ta družbena, v vseh individuih zasidrana
in nenehno reproducirajoča se morala učinkuje potem nazaj na ekonomsko bazo
v konservativnem smislu: izkoriščani sam pritrjuje gospodarski ureditvi, ki
zagotavlja njegovo izkoriščanje; seksualno zatirani sam pritrjuje seksualni
ureditvi, ki omejuje njegovo zadovoljevanje in zaradi katere je bolan, in sam
se čustveno brani drugačne ureditve, ki bi ustrezala njegovim potrebam. Tako
morala izpolnjuje svoj ideološko-ekonomski namen."
Neenakost
kot vdanost v usodo
(Preročišče Delfi Press)
Marko Rusjan
Vzroke za tegobe tega sveta je najlažje iskati
pri drugih, odreči se lastni odgovornosti in jo preložiti na tuja ramena. Zato
se nemalokrat razvije znano obtoževanje drugačnih. Metoda takšnih idej je znana,
poudarjati določen aspekt in popolnoma zanemariti morda veliko pomembnejši.
Eden od boljših primerov je prav gotovo strah pred ekološko katastrofo in z
njim povezanim iskanjem vzrokov zanjo. Velikokrat se omenja veliko naraščanje
prebivalstva, ki naj bi poleg povečanega onesnaževanja prinašalo tudi lakoto.
Pri tem se zanemari razporeditev bogastva in razporeditev onesnaženja. Da pa
nas ne bi obtoževali za nepoboljšljive old school levičarje (new school levica
je bolj uboga), ujete v svoj miselni vzorec, dajmo besedo kvantitativno izmerjenim
podatkom. Oceani in biomasa lahko letno absorbirajo 13 do 14 milijard ton ogljikovega
dioksida. Če bi na vsakega prebivalca tega planeta razdelili enako količino
CO2, bi imel vsakdo pravico pridelati 2,3 tone. Neenakost prikazuje dejanska
emisija posameznih držav. Na Severu Američan/ka priskrbi 20 ton, Nemec/ka 12
ton in Japonec/-ka 9 ton. Ne vem za Slovenijo, vendar lahko predvidevamo, da
nismo daleč za Japonsko in Nemčijo. Na Jugu so številke zelo "biousmerjene".
Indijec/-ka poskrbi za 0,8 tone, Kitajec/-ka za 2 toni, Brazilci in Egipčani
pa po 1,5 tone. V kolikor bi hoteli premagati neenakost z vzpostavitvijo nemškega
načina produkcije in življenja na celem planetu, bi potrebovali 5 planetov in
ne samo enega. Takšna zahteva po enakosti je legitimna, le potekati bi morala
v nasprotni smeri. Narava nam namreč postavlja omejitve, ki smo se jih prisiljeni
držati. Seveda bo marsikdo pripomnil, da je Kitajcev več kot Američanov in zato
njihova država sprošča ravno tako velike emisije CO2 kot ZDA. Kar pa dejansko
ne drži. Če pogledamo tabelo regionalnega prispevka ogljikovega dioksida v ozračje
(http://www.oneworld.org/ni/issue307/facts.html) je slika še jasnejša. Severna
Amerika je kriva za 33,2%, Zahodna Evropa 26,1%, bivša Sovjetska zveza 14,1%,
industrijske države skupaj 83,7%. Dežele v razvoju pa so poskrbele za ostalih
16,3%, od tega samo Kitajska 5,5%. Tudi neprimerno številčnejše prebivalstvo
ne uspe povzročiti toliko onesnaženja kot manj številni Američani in Evropejci.
Iz prikazanega bi sledilo, da grožnja prihaja od "potrošniškega raja",
ne pa od hitrega povečevanja svetovnega prebivalstva, ki je pa usodno povezano
z revščino. Ob grožnji seveda ne smemo zanemariti vprašanja neenakosti. Populistični
aksiom bi problem neenakosti odpravil z nezmožnostjo odprave neenakosti, o njeni
večni naravi. Neenakost naj bi celo delovala kot pospeševalec gospodarskega
razvoja. Hja, pospeške daje predvsem približevanje popolne prilagoditve delovne
sile potrebam delovnega procesa. Fleksibilni delovni urnik. Da pa povečanje
materialnih dobrin ne zmanjšuje razlik med bogatimi in revnimi, ampak jih celo
povečuje, je zlahka pozabljeno. Leta 1965 je petina najbogatejših Zemljanov
obvladovala 70% zemeljskega bogastva. Odstotek se je do 90.-ih let še povečal
in še vedno narašča.
Torej imamo opraviti z neenakostjo onesnaževanja in bogastva ter gospodarskim
razvojem. Ker gospodarski razvoj po zgledu najrazvitejših držav nikakor ni priporočljiv,
če upoštevamo naravno dane meje, je potreben drugačen razvoj, da bi se lahko
vzpostavilo blagostanje in enakost. Še posebej pa mora priti do odločilnih sprememb
v razvitih držav, saj tudi v teh državah razvoj nikakor ni zastal, ampak se
nadaljuje le z majhnimi lepotnimi popravki. Gospodarski razvoj kot nam ga servira
prevladujoča kapitalistična paradigma, nam ne nudi odgovorov na vedno slabše
stanje narave in večine človeštva. Sproduciran je sicer termin trajnostni razvoj,
ki pa ima malo možnosti za uspeh zaradi svojega protislovnega položaja v obstoječem
ekonomskem in pravnem redu. Pa četudi uspe, ali nam priskrbi tudi enakost? Mislim,
da ne. Zeleni kapitalizem je prav takšen imperij nesvobode in neenakosti kot
dosedanji. Sicer pa so zeleni kapitalizem kot opcijo trenutno zavrgli pri največji
gospodarski sili na svetu, ZDA.
Ali je enakost sploh možna? Kaj jo definira? Vprašanje neenakosti definirajo
potrebe, kajti neenakost se pojavi z nezadovoljitvijo potreb. Nekdo svoje potrebe
bolje zadovolji od nekoga drugega. Zanimajo nas torej potrebe. Marx deli potrebe
na konstantne in relativne. Konstantne potrebe so stalne in nespremenljive npr.
potreba po hrani, seksu, počitku. Kvantitativno se sicer lahko spreminjajo,
vendar le do določene meje. Relativne potrebe pa so odvisne od zunanjih dejavnikov
in se pojavljajo različno v različnih družbenih sistemih, npr. lakomnost, potreba
do dela. Že sama primerjava življenja v srednjem veku in kasnejšem kapitalističnem
novem veku nam kaže na velike spremembe v človekovih potrebah. S kapitalizmom
se pojavi dotedaj še neobstoječa tendenca k ustvarjanju potreb. Šele s tem načinom
produkcije se namreč pojavi problem prevelike produkcije. Ponudba prehiteva
povpraševanje. Kar nezadržno vodi do potrošniškega življenjskega sloga, ki edini
lahko (ni pa nujno!) hkrati odpravi problem večanja produkcije in t.i. krizo
kapitalizma (omejeno rast) ter ohranja zadovoljstvo (beri odvisnost) v pretežnem
delu prebivalstva, kar zagotavlja konsenz ohranjanja obstoječega reda. Da pa
je potrošništvo zmagovita ideologija delavskega razreda, ni nobenega dvoma.
Kar je včasih obljubljala partija, vam dandanes ponujajo hipermarketi.
Sprašujete po odgovorih, kajti vprašanj ste že siti? Iskanje le-teh se skriva
v iskanju pravih vprašanj. Na podlagi določenega si lahko začnete postavljati
vprašanja in postavljati odgovore. Na odgovore, ki se mi ponujajo, pa potrpite
še malo. Najprej poskušajte sami avtonomno raziskati globine družbenih struktur,
ki nas tlačijo v tla tik ob razkrojevalce. Potem bodo tudi bolj vsakdanje zadeve
postale jasnejše. Npr. Zakaj redkokdo še zaposluje za nedoločen čas? Ali pa
kakšen je pomen državnega kulturnega praznika in lik gospoda Franceta Prešerna?
Ali kakšna je vloga praznovanja tisočletnice Solkana v strukturi postindustrijske
razredne družbe?
Spodaj je nekaj virov alternativ, ki se ponujajo današnjemu harakiri početju:
http://www.spunk.org/library/intro/faq/sp001547/secIcon.html
Vsa vprašanja o anarhističnem/libertarnem gibanju, idejah in svobodni družbi.
http://dwardmac.pitzer.edu/Anarchist_Archives/kropotkin/fields.html
Klasično delo Petra Kropotkina. Tudi po 100 letih še vedno aktualno.
http://www.lol.shareworld.com/zmag/articles/albertold16.htm
Projekt ameriškega ekonomista Michael Alberta Participativno gospodarstvo.
http://jackson.comsvc.on.ca/kan/Einstein1.html
Albert Einstein o socializmu.
Bodi
elektronika!
Simon Markič
Prizadevanja Nove Gorice, da bi postala elektronsko
mesto, so se v preteklih tednih pomaknila nekaj korakov naprej. Na dvodnevni
predstavitvi se je govorilo o različnih vidikih in možnostih elektronskih storitev
in od države je prišlo zagotovilo o podpori. Slišali smo nekaj kreativnih zamisli...
(premor za globok vdih)
Pred časom sem se v Masinfu že zgražal nad tem,
kako so si na občini zamislili objavo javnih razpisov. Medtem so si z enakim
mojstrstvom domislili, da bomo preko interneta spremljali gledališke predstave!
Kakšen talent je potreben, da od vseh milijon reči, za katere je internet primeren,
najdeš ravno takšno ki tja sodi kot sedlo na kravo?
Lagal bi, če bi rekel, da prenos predstav ni mogoč. A kdor je že poskušal gledati
kakršenkoli video preko interneta, se bo verjetno strinjal, da cukajoče, 5x5
centimetrov velike sličice pač ne nudijo posebnih estetskih ali kulturnih užitkov.
Ne rečem, da ne bo nekoč drugače, ampak zaenkrat je velika večina priključkov
na internet v mestu obsojena na tehnologijo izpred vsaj petih let, se pravi,
iz prazgodovine informacijske tehnologije. Komaj dovolj za začetek, daleč od
tega, kar si na občini predstavljajo. Sistem kabelske televizije, na katerem
se gradijo vse pobožne želje, se posodablja s polžjo hitrostjo. Po desni nas
medtem prehitevajo manjša mesta, kjer manj govorijo, a več naredijo, predvsem
pa gledajo bolj daljnovidno.
Prav daljnovidnosti, ali vizije, pa v Novi Gorici na ključnih mestih ni. Ni
občutka in orientacije, dela se zaradi dela, ne zaradi rezultatov. Ali je potreben
prav internet, če želimo prenašati iz gledališča? Ali nimamo televizije, ki
se razglaša za mestno, kadar ji ustreza, ki bi to lahko počela že sedaj - z
bistveno kvalitetnejšo, cenejšo in dostopnejšo tehnologijo? In če pozabimo na
tehnične omejitve, kaj pomeni, če lahko gledaš predstave od doma? Da bo obiskovalcev
občutno manj, prav gotovo. Če primer razširimo, bodo gledalci na enak način
spremljali predstave gledališč npr. iz Ljubljane ali New Yorka. Huda konkurenca
za PDG. Na gostovanja ne bo več treba, saj bo tudi publika iz Kolumbije lahko
deležna naše kulturne ponudbe preko interneta. Kakšen prihranek časa in denarja,
kakšna korist za občino! Res čudno, da niso že vsa gledališča na internetu.
V resnici vsega tega (upam) nikoli ne bo, tako kot na primer elektronske knjige
ne bodo bistveno ogrozile navadnih papirnatih. Pa čeprav so cenejše, lažje dosegljive
in uporabnejše. Problem je v ljudeh, ki za vsako ceno silijo v menjavo medijev
in tehnologij, tudi takrat, ko za to ni nobene potrebe in razloga. Podoben primer
je infomat, ki zaenkrat zaradi silno omejene uporabnosti (nekaj spletnih strani)
sameva v občinski avli. Če si že na občini, kaj te briga infomat, narediš še
tistih nekaj korakov do pisarne in urediš reči. Ko bodo infomati resnično uporabni
(drug problem...) upam, da jih ne bodo postavili na občino? Za tiste, ki se
ne bodo želeli povezati od doma, bi morali stati vsaj na sedežih krajevnih skupnosti,
ali morda na posebnih občinskih e-izpostavah v mestu in okolici.
Druga težava je dejanska pripravljenost občanov na elektronsko poslovanje. Ulična
anketa je pokazala zelo nevzpodbudno stanje. Domnevamo lahko, da so za novo
tehnologijo najbolj dovzetni mladi, zato bi verjetno bilo dobro informatizirati
tista področja, ki se najbolj najbolj tičejo prav njih. In tista, ki trenutno
zaposlujejo največ uslužbencev. Skratka, uvesti podporo tam, kjer se pričakuje
največji učinek in racionalizacijo, ne pa tam, kjer se najlepše sliši.
Nova Gorica je torej sedaj potrjeno elektronsko mesto in stvari naj bi se odvijale
dalje. Ravno zaradi odsotnosti jasne misli pa me skrbi, da se bo v mestu kaj
hitro pojavilo krdelo roparjev, ki prežijo na malomarne potrošnike javnih sredstev
in jih navdušujejo za bleščečo in pisano kramo. Ogledalca in ogrlice, če hočete,
kot nekdaj za neuke domorodce.
Resničnost je veliko trša in manj bleščeča od pričakovanj. Tu ne bo ognjemetov
in spektakla, kot so ga Goričani in njihova oblast navajeni in ga nekateri prekanjenci
pri nas še vedno ponujajo. Informatika in komunikacije so se, razen morda za
monopoliste tipa Telekom, spremenile v žulje in znoj, kot še vsaka resna in
zrela gospodarska veja. Kakšno igračko tu ali tam se res lahko kupi tudi brez
prave pameti in razmisleka, za delujoč sistem pa je stvari potrebno zastaviti
zelo zelo resno in previdno. Ali se na občini tega zavedajo?
Predavanja iz cikla Storie africane ("Afriške
zgodbe")
25. maj Oborožena Afrika (L?Africa armata)
Roberto Cucchini predava o trgovanju z orožjem in o odgovornosti Zahoda
29. maj Humanitarna iluzija (L?Illusione umanitaria)
Marco De Riu predava o napakah nevladnih organizacij
Predavanja potekajo ob 16h v Polo Universitario Goriziano, via Alviano, Gorica, Italija.
Delavsko-punkerska univerza Mirovnega inštituta
DPU
Tematika četrtega letnika: Levica
Predavanja in diskusije potekajo v klubu Gromki na Metelkovi v Ljubljani, z
začetkom ob 17:30
23.05.01 Tonči Kuzmanić, Ljubljana: Zakaj levica
ne more biti politična?
29.05.01 Nebojša Jovanović, Sarajevo: BiH - Ljevica na službenom putu
06.06.01 Don Kalb, Utrecht: Left and Globalisation
13.06.01 Lev Kreft, Ljubljana: Likovna umetnost in levica
23.05.Broken
Lock, Pussyfinger - Kranj, Mitnica
24.05. Predstavitev knjige "Žalostno, toda resnično" Tomaža Kosmača
- Idrija, Mestna knjižnica
Mokre sanje, Broken lock - LJ, Metelkova - Menza pri koritu
Energy: Hip-Hop & skate event - Maribor, Trg svobode - 12-18h
25.05. Audioworx: multimedijski elektro punk performance,
DJ Otrin (industrial) + guest DJ - Ljubljana, Metelkova - Teater Gromki
Zlati kastrioti - Ljubljana, Metelkova - Mizzart
Bambi Molesters, Overflow - Fiesa
Intensity, Low Punch - Ilirska Bistrica, MKNŽ
Jolly Power (I) - Sežana, MC Podlaga
Mojster Fon, Trije Pjančki, S.F.U., Tito in ekšn, Kar češ brass bend - Krško,
pred Kulturnim domom
Dicky B.Hardy - Maribor, Gustaf
Fashion Globe Byte III by Smint & Paul van Dyk - Izola, Ambasada Gavioli
Psycho-Path - Murska Sobota, Kopališče
Elvis Jackson - Trzin - KD
26.05.
The Spoons, Jolly Power, Elvis Jackson - Velenje, DMK
Analena, God Scard - Kranj, Mitnica
Monkibo: Bounce Back 2 - Ljubljana, K4
KUD Idijoti, Vaška subkultura - Postojna, MKDC
Marsh Mallows (I - melodični punk), Retard (ZG), Muškat Hamburg (MB) - Ormož,
KAK Unterhund
Demolition Group - Črnomelj, MKK
30.05. Stain Of Us, Linea 77 - Mortegliano (I)
31.05. The Bollywood Brass Band - Nova Gorica, Perla - Arena
Utopija - K4, Ljubljana
01.06. Colorblind - Ljubljana, KUD F.Prešerna
02.06. Argies (Argentina) - Ilirska Bistrica, MKNŽ
Michele Godard - tuba, Zlatko Kavčič - bobni, Igor Bezget - kitara - Maribor,
Satchmo
03.06. Nick Cave And The Bad Seeds - Ljubljana, Hala Tivoli
05.06. Four In One - Maribor, Satchmo
09.06. Open Flatuss Festival (Elvis Jackson in ostali)
15.06. From Garbage To Science - Bob Ostertag, Pierre Herberd - Maribor, Satchmo
Youth Against, One Step Away, Sipox - Večer varaždinskih HC bendov - Ormož,
Unterhund
17.06. Eros Ramazzotti - Ljubljana, Hala Tivoli
2. Soča Riversplash Festival
12.-14.07., Tolmin - Sotočje
Soča Sunsplash reggae festival se je preimenoval,
ni pa spremenil lokacije in svojega poslanstva. Kmalu bo objavljen popoln seznam
nastopajočih, že sedaj lahko izdamo, da je v soboto, 14.julija glavni gost festivala
Macka B. Na festivalu bodo tudi letos nastopali reggae (in ne samo reggae) izvajalci
iz najmanj osmih držav. Med drugim tudi Del Arno Band iz Srbije, Siti hlapci,
Elvis Jackson iz Slovenije, The Authentics iz zamejstva, Abraka-dub-r (Hrvaška),
I schen rockers (Nemčija) in LP 27 (Madžarska). Ponovno bo nastopil tudi ljubljenec
slovenskega občinstva in junak lanskoletne edicije festivala Benjamin Zephaniah.
Kmalu več na spletnih straneh
www.vinylmaniarecords.com
ali
www.rockvibe.com/riversplash2001
8. Rototom Sunshplash Festival
30.06. - 07.07. Osoppo (Videm), Parco Del Rivellino
Osem dni vas bodo zabavali Frankie Paul, Sly&Robbie,
Black Uhuru, Asian Dub Foundation, Burning Spear, Prince Malachi, Youssou N?Dour,
I-Threes, Prezident Brown in ostali!
Vstopnice v predprodaji: 150.000 ITL na www.rototomsunsplash.com
Informacije tudi na spletni strani Rock vibe: http://www.rockvibe.com/rvmm/obvestila.html
Shyam - najprej video za pesem "Vesolc", nato pa koncerti:
31.05. Ljubljana - Prešernov trg - koncert za Amnesty Int
01.06. Novo Mesto - Lokalpatriot
16.06. Vrhnika - Vrhniška noč
22.06. Krško - Šrot festival
30.06. Brežice - Kult festival
Anti Evrifing Festival
26.05. ob 17h, Brje na Vipavskem (med Ajdovščino in N.Gorico)
Rampage (HC, Trbovlje), Prima Della Pioggia (metal/HC, Italija), Entreat. (emo-metal, N.Gorica), Nikad (emocore, Hrvaška), All For Nothing (metal/HC, N.Gorica), H-Bomb (crossover, Metlika), I Spacciatori (punk, Italija), FNC Diverzant (punkrock, Hrvaška), Io Non So (post HC, Italija)
6.Mednarodni jazz festival Cerkno
25.-26.05., Turistična kmetija Želinc
Toni Kitanovski trio, The Fool Cool Jazz Orchestra,
Sex Mob;
G.A.P. Kvartet, Fake Orchestra, Orchester 33 1/3, Rambo Amajazz
www.gabrijel.si,
wap.gabrijel.si
Druga godba 2001
01.-09.06, Ljubljana - Križanke
Bollywood Brass Band, Madredeus, Zoe?, Susie Ibarra
Trio, Kesukozi, Regis Gizavo, Africando All Stars in drugi.
www.drugagodba.si