Masinfo
12
april 2001
Prispevke v tej številki so spisali Simon Markič,
Marko Rusjan, Nataša Velikonja, Varja Velikonja in Dimitrij Vremec
Fotografije z dogajanja na Mostovni: David Verlič
Avtorici stripa sta znani uredništvu.
Vsebina:
Simon Markič: Kaj je na stvari
Mito: Skrajni čas je torej za Mostovno zdaj!
Varja Velikonja: Rok trajanja ro(c)ka
13.brat
Marko Rusjan: Organizirana utopija prihajajočega prostora
Nataša Velikonja: Lezbična in gejevska scena v Novi Gorici
Izbor dogodkov
Mesto mladih, Gimnazijada, ŠTUNF
1.april 2001, brez šale in po resnici: otvoritev mladinskega kluba v Žalcu, rušitev koče Petek 13. društva ROV iz Železnikov. Slovenija ohranja entropijo vesolja.
Ideja Mostovne je v preteklih tednih vsaj za kratek čas spet zasijala na oddaljenem,
a vidnem in dosegljivem obzorju. Minila so namreč štiri leta od velikega shoda,
na katerem je več tisoč prebivalcev Nove Gorice in okolice podprlo zamisel o
prostorih za samoiniciativno kulturno in družbeno delovanje. Bolj kot sama obletnica
(mimogrede, hočeš-nočeš smo postali tudi del praznovanj 1.000 letnice Solkana
in Gorice, čeprav se, spoštovanju do zgodovine navkljub, bolj vidimo v prihodnosti
kot v atavistični nostalgiji) nas je k novi akciji prisililo nevzdržno stanje
prostorov na Mostovni. Urejanje ceste se je ustavilo na polovici, zgradbe so
ostale odprte za vsakogar, svoje je dodalo še deževje in vse skupaj je zgledalo
precej žalostno. Nujno je bilo treba ukrepati.
Besede so bile seveda lažje od dejanj, tako da smo še sami težko dojeli, kako
se je zapuščeno posestvo čez noč spremenilo v pravo mravljišče in vrhunec prireditev
pričakalo že v čisto drugačni podobi. 9. in 10. marca je tako, za razliko od
poletnega prebijanja zidu, ko smo se zaradi znanih zapletov odločili za kulturni
molk, prišlo do pravega izbruha ustvarjalnosti in želje po novem. V dveh dneh
se je tako na treh prizoriščih zvrstilo osem glasbenih skupin, tri gledališke
predstave, dve predavanji, modna revija, filmske projekcije, postavljena je
bila likovna razstava in organizirana likovna delavnica. Urnik se sicer ni držal
prireditev, nekaj jih je bilo prestavljenih, odpovedanih ali dodanih, ampak
verjamem, da zaradi tega nihče ni bil hudo prizadet. Prej nasprotno, množičen
obisk in zadovoljstvo obiskovalcev ter tudi nastopajočih in organizatorjev so
bili vnovično zagotovilo, da ima Mostovna prihodnost in podporo. Posebej nas
je razveselil številen in pozoren obisk ?težjega? programa, ki očitno lahko
pritegne tudi z vsebino, ne pa nujno le z zabavo in veseljačenjem - čeprav tudi
tega ni manjkalo. Strnjeno dogajanje je ponudilo vpogled v presek tistega, kar
naj bi se v bodoče odvijalo na Mostovni, redno, ter v manj kaotičnem in napornem
ritmu. Vabilo velja vnaprej, zaenkrat pa gredo le zahvale nastopajočim in izvajalcem,
vsem, ki so pomagali pri izvedbi in organizaciji, ter vsem, ki ste s svojo prisotnostjo
vnovič dokazali pravilnost naših skupnih ciljev in ovrgli še vedno prisotna
sumničenja nekaterih.
Ob medijskemu iskrenju in nekaterih bodicah na račun občine je naše razmerje
trenutno spet konstruktivno. Na novem sestanku smo dobili nova zagotovila o
skorajšnjem začetku urejanja kompleksa in sredstvih zanj. Projektna dokumentacija
je že skoraj končana in tako se korak za korakom stvari pomikajo dalje. Optimizem
in idealizem seveda ostajata geslo dneva.
Posebej bi se radi zahvalili podjetjem Pecivo in Euroinvest, Staškotu in druščini iz PDG za oder, Vižotu in Tomotu za elektriko in Alešu za prevoze.
Masinfo kar na dom?
Lahko ga dobite, in še nič ne zaračunamo. Pošljite nam le razglednico svojega kraja in sporočite, kam naj vam Masinfo pošiljamo. Pohvale in lepe želje ali celo kritike pa tudi niso prepovedane.
Skrajni
čas je torej za Mostovno zdaj!
Mito
Objekt center Mostovna piči po polževo. Zakaj gre
tako počasi, bi seveda vedeli veliko povedati nekateri mogočneži na občini -
in kaj se pa zdaj čaka!!? Spet je uporabljena prastara finta aparatčikov, ?zavlačuj
in se izmikaj, dokler opeharjeni ne pocrkajo s svojimi pravicami vred!? Skrajni
čas je torej, da mladež na Goriškem dobi svoj center.
Pisanje, ki sledi, je nastalo v dobri veri, da bo tam to, kar je dogovorjeno
že 4=štiri leta, neke vrste mladinski klub ali center za društva, klube, za
mladino, ki je po letih že prerasla MC na stadionu in ki ji popoldansko in večerno
visenje za mestnimi šanki ni dovolj. Recimo mladež tam od 14, 15 let starosti
dalje. Skrajni čas je torej, da mladež na Goriškem dobi svoj center.
Očitno je, da je interes za nastanek in otvoritev takšne Mostovne obojestranski,
želita si jo (bolj) tako zavod Masovna kot (očitno veliko manj) občinska oblast.
Vse skupaj baje ni tako preprosto, saj bi v tem primeru klub že kar nekaj let
deloval. Mestna oblast seveda ni nekaj enotnega, pa tudi raznih prikritih interesov
v zvezi z objektom Mostovna je bilo že iz različnih smeri kar nekaj in so še
danes. Interesov, ki so nekateri verjetno čisto upravičeni in legitimni, drugi
pa spet rezultat negativne lobistike za privatno bogatenje. Skrajni čas je torej,
da mladež na Goriškem dobi svoj center.
Ne glede na vse te interese ne smemo pozabiti, da je osnova jasna in dogovorjena:
?V objektu Mostovna bo občina uredila prostor za mlade, s katerim bo upravljal
zavod Masovna.? S tem stavkom je zajeta prioriteta, to je aksiom Mostovne, vsaka
drugačna, pa čeprav le v odtenkih, ureditev zadeve bi pomenila samo še eno veliko
prevaro. Skrajni čas je torej, da mladež na Goriškem dobi svoj center.
V ne tako davni preteklosti
Sprehodimo se malo nazaj v preteklost za kakšnih deset let in obudimo od mrtvih
zgodbo o CRMK-ju v Šempetru in odprtju disko kluba v Novi Gorici. CRMK je bil
po dolgem obdobju prvi in na tem koncu Goriške edini klub v samoorganizaciji
mladih. Skrajni čas je torej, da mladež na Goriškem dobi svoj center.
Že od začetka je bilo jasno, da CRMK obiskuje tudi veliko mladih iz Nove Gorice
in intenzivno se je iskalo podoben prostor v samem mestu. Našlo se je kar nekaj
lokacij, a nobena se ni uresničila, občinski birokrati so znali poskrbeti najmanj
za vse že znane finte od izgovarjanja do zavlačevanja, laži itd. Tako je npr.
zaklonišče v Solkanu za spomenikom zelo na hitro postalo strelišče za zračno
puško, zaklonišče na Pristavi pa je bilo kao neprimerno, poplavljeno, itd. Mestna
oblast si gotovo ni želela takega kluba v samem mestu, takrat ga je bilo najlažje
poriniti na periferijo v Šempeter. Skrajni čas je torej, da mladež na Goriškem
dobi svoj center.
Danes bi to bila čisto drugačna zgodba, saj imajo Šempetrci svojo občino. Bili
so to časi, ko so na novogoriški občini po pisarnah sedeli tudi ljudje, ki niso
mogli (hoteli!) oddat enega samega ušivega placa za vadit za kakšen nov mlad
bend. Praznih zaklonišč pa na tone!! No, ta ista mentaliteta je še vedno prisotna...
Skrajni čas je torej, da mladež na Goriškem dobi svoj center.
Barva denarja
CRMK se je sofinanciral tudi s sredstvi enega namenskih bančnih računov takratne
ZSMS. Na omenjeni bančni račun so pritekala sredstva iz provizije študentskega
servisa za posredovanje dela. Namreč - cele generacije dijakov in študentov
v 80-ih letih prejšnjega tisočletja so morale plačevati 10% davek od svoje poletne
zaposlitve. To je bil namenski denar, ki je v začetku sofinanciral gradnjo stavbe
mladinskega centra (današnjega disko kluba za občinsko stavbo) v Novi Gorici.
Skrajni čas je torej, da mladež na Goriškem dobi svoj center.
Ker takrat uzakonjene tržne ekonomije še ni bilo - gospodarno ravnanje z dinarjem,
ki je naglo izgubljal vrednost zaradi inflacije, pa je jugoslovanska zakonodaja
dobesedno prepovedovala, se je gradnja večkrat zaustavila. Ta ista zakonodaja,
obsedena od notranjih in zunanjih sovražnikov, je tudi zapovedovala gradnjo
zaklonišč na vsakem koraku. Vsak objekt brez kleti je moral biti protiatomsko
grajen iz debelega armiranega betona, kar je zelo podražilo gradnjo. Na tak
način je narejena tudi stavba, v kateri danes deluje mestni disko klub. Skrajni
čas je torej, da mladež na Goriškem dobi svoj center.
Zaradi vsega naštetega je gradnja trajala in trajala, tik pred koncem, ko bi
morali stavbo še urediti in notranje opremiti za dejavnosti mladinskega centra,
je dinarja spet zmanjkalo in v kratkem se je zgodil še prehod iz samoupravnega
socrealizma jugoslovanskega tipa v večstrankarski divji kapitalizem. ZSMS, ki
se je čez noč prelevila v LDS in postala najbogatejša slovenska stranka, se
je v novih mešetarskih razmerah znašla kot solastnik manjšega dela mladinskega
centra. Skrajni čas je torej, da mladež na Goriškem dobi svoj center.
V primeru mladinski center Nova Gorica je torej bil v 80-ih letih kar nekaj
generacijam leto za letom odtegovan 10% davek na poletno delo za namen gradnje
centra. Do dokončanja ni in ni prišlo, neprostovoljnih sofinancerjev pa nihče
ni izplačal, še ?hvala za keš, bebci? jim ni rekel - in vendar je danes večinski
lastnik infrastrukture, ki jo daje v najem za disko - naša (zelo bogata - zaradi
igralništva!) mestna občina. Skrajni čas je torej, da mladež na Goriškem dobi
svoj center.
Na kratko, mladi smo konec 80-ih let bili grdo prevarani in izgubili smo objekt
za mladinski center, za izgradnjo katerega smo tudi sami prispevali veliko denarja.
Izgubili smo ga, še preden je bil sploh odprt. Svoje je dodalo tudi nespretno
mešetarjenje takratnega študentskega servisa in ZSMS-jevcev. Takoj po tej veliki
prevari in paradi vsestranskega sprenevedanja odgovornih, kaj in koliko je čigavo,
je ta stavba večinoma občinska last, bila je dana v komercialni najem in tam
se še danes vrši tržna, pridobitna disko dejavnost. Najemnina gre seveda občini.
Skrajni čas je torej, da mladež na Goriškem dobi svoj center.
Iz napisanega lahko vsakdo razbere, da je z omenjeno goljufijo in prevaro nastal
dvojni velik dolg do mladih. Prvič zato, ker so bili mladi prevarani in dogovorjenega
centra v mestu niso dobili - kako težko je to doseči, se je pokazalo že s CRMK-jem
in tudi ob nekaterih drugih prilikah še pred gradnjo mladinskega centra. In
drugič dolg zato, ker je bil brezsramno vzet denar konkretnim ljudem. Odvzet
pod pretvezo, da gre za namensko gradnjo mladinskega centra zanje, bili smo
dejansko zavedeni in nato še okradeni. Občina je kot večinski lastnik stavbe,
kjer danes deluje komercialna diskoteka, mladim materialni in moralni dolžnik,
to so tudi nasledniki ZSMS-ja in študentskega servisa. Skrajni čas je torej,
da mladež na Goriškem dobi svoj center.
Če to ne drži, pričakujem v kratkem, da mi sedanji lastnik(i) objekta, v katerega
smo (tisoči takrat mladih!) več let sovlagali - vrne moj vložek s pripadajočimi
obrestmi. Denarja nisem dajal zato, da bo tam danes to, kar je! Tako vsaj ne
bom več slabe volje, ko bom npr. plačeval visoko vstopnino za obisk dejavnosti
v mestnem disku. In tudi ne zahtevam nič nemogočega - čisto legalni denarni
tokovi so bili, knjiženi na več mestih, se gotovo da vse izsledit in izračunat,
pa tudi občina ima danes denarja, da se včasih ven ne vidi. Vsaj glede na razno
kvazi-mestno-urejevalne projekte in proračunske zdrahe, kjer se rola veliko
večji denar. Skrajni čas je torej, da mladež na Goriškem dobi svoj center.
Naivno?
Sumiti je, da se prizadevanja s strani občine napajajo v naivnem pričakovanju,
da se bo z odprtjem Mostovne čez noč rešilo cel kupček problemov ožjega mestnega
centra. Eden takih vidnih problemov je uporaba (in zloraba) mestnega centra
predvsem med vikendi v večernem in nočnem času. Takrat se večina mladih in malo
manj mladih Novogoričanov podvrže zabavi in žuranju. To se odvija predvsem v
gostinskih lokalih, a med maso mladih jih je le peščica, ki mestnemu centru
delajo silo. Veliko jih pušča za sabo kupe smeti, uničujejo in razbijajo pa
le redki posamezniki. Oboje je za mesto, ki živi od (igralniškega) turizma zelo
moteče. Skrajni čas je torej, da mladež na Goriškem dobi svoj center.
Kako rešit ta problem tako, da bo vsem prav? Zgleda, da je mestna oblast vsaj
na prvi pogled prišla do elegantne rešitve ali bolje selitve problema na obrobje
mesta. A taka rešitev ima tudi lepotne (in vsebinske) pomanjkljivosti, tako
rekoč pljunek v lastno skledo. Jasno mora biti predvsem občini, da otvoritev
Mostovne ne bo nujno prinesla selitve mazanja in razbijanja na mestno obrobje.
Zato tako pričakovanje kar opustimo - zavod Masovna, ki bo upravljal z Mostovno,
se bo ukvarjal predvsem s programom, občina ne more pričakovati, da si bo zavod
Masovna na grbo naprtil odgovornost za opisani problem ali njegovo reševanje.
Pa tudi službe, ki bi to sicer morale delati, že obstajajo. Skrajni čas je torej,
da mladež na Goriškem dobi svoj center.
Pljunek...
Pljunek v lastno skledo pa bi se pokazal že hitro po odprtju Mostovne, saj bi
se obisk edine obstoječe diskoteke v centru mesta, od katere občina dobiva ekonomsko
najemnino - najmanj prepolovil. To bi hitro ogrozilo obstoj diskoteke in jo
prisililo k zaprtju. Po drugi strani pa bi v Mostovni poleg zabave nastajale
nove ustvarjalne vsebine, tako rekoč rojevala bi se kultura. Za kulturo v Sloveniji
(tudi za ?alternativno?) pa vemo, da brez dotacij in subvencij ne more preživeti.
Skrajni čas je torej, da mladež na Goriškem dobi svoj center.
Zato je kar zelo možno, da bo po odprtju v občinskem proračunu poleg vseh potrebnih
in nepotrebnih postavk svetila še ena zvezdica in sicer ?Letne Dotacije za Mostovno?.
Tako bo prišlo do absurdne situacije, da bomo imeli v mestu dva dobra placa
(tudi) za zabavo, oba bosta v lasti občine, a eden bo moral delovati profitno
in plačevati najemnino, drugi pa bo za svoje kulturne vsebine dobival od te
iste občine - kulturniške dotacije. Skrajni čas je torej, da mladež na Goriškem
dobi svoj center.
Torej...
Občina bi se morala kot materialni in tudi kot moralni dolžnik mladim oddolžiti
z vsaj desetletno pogodbo, s katero bi dala Mostovno v upravljanje mladim. V
tem obdobju pa bi se občina kot lastnik ali prvi najemnik infrastrukture morala
odpovedati najemnini in vtikanju v vsebine programov Mostovne in v politiko
vodenja zavoda. Osnova za vse to pa je (na žalost že pred 4 leti) dana beseda,
torej je treba pristopiti k stvari takoj. Takoj pospešiti vse postopke in odpraviti
ozka grla, pridobiti vse papirje in izvajalce, pa tudi finančno prevrednotiti
zadeve, da le stvar steče in se Mostovna končno odpre. Skrajni čas je torej,
da mladež na Goriškem dobi svoj center.
Rok
trajanja ro(c)ka
Varja Velikonja
Dan po obisku rockovskega koncerta v domačih logih
mi moj glasbeni znanec spet potoži, češ da se zadnje čase na koncertih ne počuti
najbolje. Osamljen sredi vrveža mladine, ki ga obkroža. Izrazit ljubitelj sodobne
rockovske glasbe, ki se ji ni voljan odreči... in vendar.
Od kod in zakaj naenkrat taki občutki? Sprejemanje rockovske glasbe v navezi
starostjo? brr. Le kako zavreči take pomisleke?! Kako zagovarjati moje stališče,
da gre pri rocku za značilno obliko moderne umetnosti. Brez meja, brez kakršnihkoli
omejitev. Starostnih še najmanj.
Sama se v modernem svetu počutim ?doma?, saj se mi zdi, da prav moderni svet
daje človeku veliko možnosti samorealizacije. Ustvarjalnost tukaj in zdaj. Nenehno.
In sodobna rockovska glasba je izrazit estetski dogodek, ki me privlači z nezmanjšano
močjo. Že leta.
In vendar... če sem iskrena, moram priznati, da tudi sama opažam vedno manj
?starejših? obiskovalcev koncertov popularne glasbe. Če pride v goste z dvajsetletno
zamudo kakšna rokovska zvezda tipa Sting ali še bolje Lou Reed, potem je starostna
struktura občinstva dokaj pestra, v razponu dveh generacij, recimo. Seveda je
razlika, kako glasbo doživlja najstnik in kako odrasel človek.
Povsem drugačno sliko dobimo, če hočemo slediti rokovski glasbi dvajsetega stoletja,
ki nam jo po drobtinicah v svojih programih nudijo neuklonljivi in nekonvencionalni
organizatorji MKNŽ iz Ilirske Bistrice. Ti nam mesečno ponujajo pester in inovativen
nastop svetovno najbolj vznemirljivih - recimo jim - rokovskih bendov tega trenutka.
Obisk v teh undergroud prostorih je omejen na peščico rockovskih ljubiteljev,
skupino rockovskih piscev, ki že leta obvladujejo skromen rockovsko alternativni
prostor v Sloveniji, in na tiste fanatike iz tujine, ki so jih znana glasbena
imena privabila v še tako odmaknjene kmetije pri Cerknem, ali pa v Ilirsko Bistrico
in kar je še tako majhnih in obskurnih krajev.
Konec koncev ? prepad med generacijami je ustvarjen in določen z vedenjem, načinom
razmišljanja, ne pa z leti. Če imaš rokovsko ustvarjanje rad, če ti glasba veliko
pomeni, potem način sprejemanja z leti ne upade. Vznemirjenje z leti enostavno
ne pojenja. Ali kakor mi v zaupa naš edini doktor rock?n?rolla Gregor
Tomc, češ, da obiskuje rockovske koncerte tako, kot hodijo drugi na Beethovna!
Nobene razlike ni tu.
Ali, kakor mi namigne Melanija Fabčič, pevka in tekstopiska domače alterockovske
skupine Psycho-Path : Vse je v tvoji glavi. Star si toliko,
kolikor se počutiš, kliše sicer, ki pa v tem kontekstu nedvomno vzdrži.
Najeminentnejši rokovski publicist Simon Frith komentira dejstvo, da
se gre rokovskega kritika pri svojih poznih štiridesetih takole: ?Problem
bi bil, če bi npr. pisal s štiridesetimi leti, pretvarjal pa bi se, da sem star
17 let. Prav tako bi bilo nevzdržno, če bi poslušal glasbo z namenom slepiti
se, da sem (še) najstnik.?
Aleš Debeljak ugotavlja, da je rock?n?roll magična šifra, ki odklepa
vstop v zatočišče med večno mladimi pokrajinami duha, v katerih bomo večno doma.
Rada imam rockovsko glasbo. In recimo, da sem imela srečo, da so me v življenju
obkrožali ljudje, s katerimi sem delila poglede na svet, literaturo in glasbo.
Ljudje, ki so (bili) pravi raziskovalci v iskanju biserov sodobne popularne
glasbe.
Danes (no, že kakšnih 5 let...) se nekaj kot alternativna kulturna ponudba mukoma
poraja končno tudi v moji Novi Gorici. Izven ustaljenih institucionalnih okvirov
in meja. Projekt Mostovna? saj veste?
Kajti... potenciali obstajajo. Tudi pri nas. V Novi Gorici. Samo prisluhniti
je treba?in najboljše podpreti. Da se vsi skupaj ne utopimo v sivini domačega
mesta. Zgolj na zunaj okrašeni z novimi rožicami in sveže popleskanimi fasadami?
8. številka
13. brata je končno izšla. Zin tudi po sedmih letih delovanja ohranja svojo
kritično ost in ljubezen do nenavadne glasbe. Na več kot 60-ih straneh se lahko
poučite o vsem, kar vam ne bi bilo treba vedeti, pa boste kljub temu izvedeli.
Dobite ga na naslovu Kluba 13. brat, Pot na breg 8, 5250 Solkan ali po elektronski
pošti mits_13brat@yahoo.com.
Na istem naslovu pa tudi še vedno na voljo zgoščenke Low Punch - Act... Revolt...
Live in Entreat. - Shaded. Kmalu, sedaj pa res kmalu, tudi zgoščenka z zapuščino
Man in the Shadow.
Organizirana
utopija prihajajočega prostora
Marko Rusjan
Ni hujšega, kot so prisilne omejitve človekove
domišljije. Misli ne smejo slediti lastni logiki, ampak so podvržene ostrim
mejam, ki jih začrtuje t.i. realnost. Realnost, ki sicer odslikuje dejansko
stanje. Določen trenutek, ki pa ga realnost ne omejuje na sedanjost, ampak njegove
specifike prenese v prihodnost in s tem dejansko stanje postavlja za edino možno
in brezalternativno. Tako nam ostanejo samo še nekatere potencialne razvojne
poti, ki naj bi jih dejansko stanje skrivalo v svojem bistvu. Ker pa nas pogum
(ali pa skrajni strah pred omenjenim ne-razvojem) sili v odmikanje meja poti
misli, in razširjanje obzorij lahko pomeni samo rušenje zidov, ki nam ovirajo
prelep razgled, je projeciranje utopije nekaj najlepšega, kar lahko storimo
za spremembo dejanskega stanja. Kajti utopije nam vsaj kažejo smer našega delovanja,
če že ne cilj.
Prav v primeru objekta Mostovna sem bil velikokrat prisiljen upoštevati zarisane
meje t.i. možnega. Pri tem so najbolj drzne misli bile potisnjene iz zavesti.
Začasno so se morale umakniti interesom trenutka, interesom neenakega, kompromisnega
boja za prostore. Prevečkrat se zgodba konča z opustitvijo pre-drznih načrtov,
kajti mamljivost doseženega in strah pred izgubo še tako majhne zmage sta premočna.
Pa vendar pravila ni. In zakaj ne bi sedaj, ko se približuje vsaj delna zmaga
v borbi za javne, avtonomne, svobodne prostore, potegnili črto še dalje. Frontna
črta se je premaknila, vkopavanje je nesmiselno. Treba je iti naprej, kajti
Mostovna je lahko začetek, nikakor pa ne konec neke zgodbe. In prav zato je
potrebno ponovno ustvarjati vizije nekega prostora, katerega življenje bo konec
koncev odvisno prav od vizij raznovrstnih posameznikov. Za kar pa bi bila včasih
prav potrebna kakšna Domišljijska osvobodilna fronta.
Mostovna je zame prav toliko lahko predmet umetniškega ustvarjanja kot slika
ali kip. V sebi pa skriva še kvaliteto živega - biosa -, kar jo ločuje od mrtve
umetnosti. In to življenje je tista ločnica, ki nas ločuje od splošno priznanih
kulturnih hramov.
Avtonomnost in neodvisnost prostora ter delovanja v njem je odvisna od ekonomske
neodvisnosti. Kar sicer v čisti obliki ni mogoče, lahko pa odvisnost precej
zmanjšamo. Električno energijo bi Mostovna v precej sončni Novi Gorici lahko
pridobivala s sončnimi kolektorji na svoji vodoravni strehi, ki je idealna za
takšno dejavnost. Poleg zmanjšanja stroškov delovanja prostora je tu še pomen
uporabe obnovljivih virov energije, ki so lahko varovalo pred energetsko krizo.
Ureditev rastlinjakov, ki bi stali poleg kolektorjev, je tudi precej enostavna
zadeva. V njih bi lahko gojili sestavine za umetnost, ki se ji prevečkrat odreka
ta naziv zaradi njene ?zemeljskosti?. Kuharija ali kulinarika predstavlja praumetnost,
ki ji njeno kreativnost ne odreka le razredno določena višja umetnost večernih
toalet, ampak tudi fast food kulturni imperializem, ki nam za izbiro jedilnika
ponuja le različna imena pic in hamburgerjev. In seveda Coca Cola in Pepsi Cola,
katerih konkurenčnost temelji na dejstvu, da sta obe pijači enaki. Zakaj torej
ne gojiti umetnosti kuhanja, ki v sebi skriva upor proti hiperdružbi sedanjosti?
Kuharski atelje ima vsekakor svoje mesto na Mostovni in za razliko od ostalih
ateljev, ki so po svoji naravi strogo individualizirani, ponuja možnost souporabe,
iz lonca katere omamno zadiši po utopični skupnosti. Tako po bratski delitvi
loncev in štedilnika, kot po multikulturni mešanici začimb in jedi, ki nam jih
nudi svetovna kulinarika.
Mostovna pa nima samo strehe, ampak še veliko prostorov, ki jo bodo napolnjevali
človeški osebki in z medsebojno interakcijo nujno sproducirali vedno nove ideje
in kreacije. Vsak prostor ponuja nešteto možnosti. Zanimivo bo opazovati, koliko
kreativnosti se še skriva v ljudeh, koliko jim jo sproti zatira vsakdanje življenje
in kje so meje kreativnosti. Toda sedaj že prehajamo iz območja utopije v blatno
realnost. Tokrat ne.
Lezbična
in gejevska scena v Novi Gorici
Nataša Velikonja
Gejevske in lezbične scene izven klozeta
v Novi Gorici ni. Morda pa bi se lahko našel začetni impulz prav pod okriljem
projekta Mostovna. Mostovna je definitivno možnost. V sami Novi Gorici namreč
vse doslej niso obstajali klubski prostori ali kulturna središča, ki bi v svojem
načrtu dela izrecno spodbujala različne kulturne ali življenjske stile.
Če bi pisali historiat kulturnih nekonformnosti v Novi Gorici, bi ga sestavljali
bliskoviti in enkratni dogodki. Vendar pa so vedno obstajale mnoge krhke in
različne subkulturno niansirane družbe, ki so kratek čas gostovale na klopcah
v parku, v Borovem gozdičku ali garažnih hišah in še kje drugje, dokler niso
tja postavili mavzolejev in črtnih kod. Morda bi bilo dobro poiskati njih sledi
in zložiti njih poante v medijsko obliko, tako kot druge prostorske kontekste
že pokrivajo zborniki Punk pod Slovenci (1985), Bili ste zraven (1994)
ali Urbana plemena (1999). Morda bi nabor teh mnogih razpršenosti razblinil
mrzko atmosfero tega spečega naselja in jo vsak za hip nadomestil s prepričanjem,
da je tod le vselej bilo dovolj budnih, radikalnih in živih, a nevidnih in kratkotrajnih
urbanarij.
Brez nekonformnosti namreč ni urbanosti. Mesto si zasluži svoje ime takrat,
ko nekonformnosti dosežejo zadostno kritično maso. Nekonformnost je v tem primeru
zgolj raztegljiv izraz za kulture, ki segajo čez robove uveljavljenega in samoumevnega
in ki jim zdrava pamet pravi skrajnosti. V Novi Gorici tako zgleda skrajno
prav vse, razen označenih punktov interesa, ki ponujajo bolščanje na trgovski
pult, igralniški pult, družinske novogradnje v primestjih, krepčilni sprehod
v naravo, stadion in ostale hitove muze in seveda obstaja tu še res prečudovit
program lokalne televizije in radia. Skrajnosti so tako kontekstualen pojem,
da je, recimo, Nova Gorica prav gotovo edino mesto na svetu, kjer je kot skrajnost
obeleženo že najstniško nažiganje čikov.
Zato v Novi Gorici ni sledu niti o gejevskih in lezbičnih scenah. Gotovo sicer
obstajajo neke zastrte skupnosti znancev in prijateljev, gejev in lezbijk, biseksualcev,
transvestitov in transseksualcev, ki z bolj ali manj ugodnimi rešitvami sestavljajo
skupaj lastna življenja in medsebojno solidarnost, da bi se vsaj nekoliko približali
bivanju brez pritiskov, nasilja in diskvalifikacij; miru, zasebnosti, druženju,
torej osnovnemu človekovemu dostojanstvu. A tudi drugje v Sloveniji so gejevske
in lezbične scene vselej dobivale svoj trajnejši domicil zgolj v alternativnih
kulturnih območjih, na ljubljanski Kersnikovi 4 ali v Mestu Metelkova. To gotovo
kaže na hude zagate pri občem razumevanju strpnosti in solidarnosti, urbanosti
in različnosti, svobode in prostosti, individualnosti, socialnosti in možnostih
zanje; pravzaprav kaže na njih skopo distribucijo v geografskem okolišu te države.
Urbanost in ostale, zgoraj navedene kvalitete so torej definitivno redke najdbe.
Tako ljubljanski mestni, pa tudi državni politični razred dolgo ni želel ne
hotel videti povezav med različnostjo programov na Metelkovi in kvaliteto mesta
kot takega. Podobno je (bilo) s projektom Mostovne in mestom Nova Gorica. Prav
zanimivo bo, ali bo tudi novogoriška gospoda različnih institucionalnih provenienc
podlegla domačijskemu vreščanju, moralni paniki ter fiksnim idejam o tem, kaj
je za ?mlade? in kaj je za ?stare? primerna veselica, ali bo sopla
in sikala pod tonami predsodkov in klišejev ter fobično bežala pred informacijami,
ali se bo sklicevala na skupne imenovalce in kolektivni okus ter s tem gradila
povprečnost in monolitnost? Ali se ji bo zamisel o mnogih različnih, morda majhnih,
morda večjih, morda šepavih, morda artikuliranih, a vselej propulzivnih scenah
končno le zazdela kulturna nujnost, ki bi jo bilo utegniti dolgoročno podpreti
in vzdrževati? To bi bil napredek. Ampak boj zanj se nadaljuje.
Izbor dogodkov v prihodnjih dneh
05.04.01 Will
Oldham /Bonnie Prince + band (ZDA) - Orto klub, LJ
05.04.01 Sneaker Pimps - K4, Ljubljana
06.04.01 Telepathic International Group (Danska) Glasbeno-plesna predstava -
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
07.04.01 Mesto Mladih - Nova Gorica (glej program)
07.04.01 Zvekete, Kramfid (LJ), Telepathic International Group - MC Podlaga,
Sežana
07.04.01 Waawe (Češka) - Ilirska Bistrica, MKNŽ
07.04.01 Ali-En Ana, Pupedan - K4, Ljubljana
07.,08.04.01 RE[ - ] / Responsive Environment (Japonska): ?Sauvage? - multimedijski
performans - Pekarna, Maribor
11.04.01 The Slackers (NY - ska s Hellcat) - Orto Klub, Ljubljana
13.04.01 Bikerski festival - Terminal BTC, Sežana
18.04.01 Elvis Jackson, Rodoljubac, Authentics, Ana Pupedan - Podhod Maximarket,
Ljubljana
16.04.01 Spider Babies (ZDA), The Scamps (D) - Sežana
17.04.01 Spider Babies (ZDA), The Scamps (D) - Orto Klub, LJ
19.04.01 Nebula (ex - Fu Manchu), On Trial (Danska), Orto klub
21.04.01 Pomaranča, Scaffold, A Tergo, Sweet Sorrow - K4, LJ
24.04.01 Aaly Trio, Ken Vandermark (Švedska), Tortoise (ZDA) - Cankarjev Dom,
Ljubljana
26.04.01 Dicky B.Hardy predstavljajo novo ploščo You Can?t Go Halfway And Get
In! - K4, Ljubljana
03.05.01 Dexter (NL), Lo-Lite (NL) - Orto klub, Ljubljana
03.05.01 Transgeneracije - Festival sodobnih umetnosti mladih. Otvoritveni koncert:
Shyam - Cankarjev dom, Ljubljana
05.05.01 Dexter (NL), Lo-Lite (NL) - Sežana
10.05.01 Fleas & Lice (Nizozemska), Calloused (ZDA) - Ilirska Bistrica,
MKNŽ
10.05.01 Supersuckers (ZDA) - KUD F.Prešeren, Ljubljana
03.06.01 Nick Cave & The Bad Seeds - Hala Tivoli, Ljubljana
Gimnazijada
petek, 6. aprila:
Gledališke predstave srednjih šol: Mala in velika dvorana Kulturnega doma, Mestna
galerija (PDG), dvorana Mestne občine - od 8.ure dalje
Slikarska delavnica -Trg Edvarda Kardelja ob 11. uri
Fotografska delavnica - po celem mestu ob 14. uri
Risanje grafitov - Bevkov Trg ob 14. uri
Turnir v šahu - Šolski center Nova Gorica ob 15. uri
Okrogla miza: pro et contra - Knjižnica Franceta Bevka ob 16:30
Koncert - revija dijaških bendov, Bevkov Trg od 17. do 23. ure
Zabava- Diskoteka Cream, ob 22:00
Miss srednjih šol -Diskoteka Cream ob 23:30
Šport - Igrišče pred dijaškim domom ob 11. uri mali nogomet; Bevkov trg ob 12.
uri prihod štafete Trst ? Gorica ? Trst;
sobota, 7. aprila: šport - Bevkov trg: streetball ob 10:00
Mesto mladih 2001
sobota, 7.
aprila: koncerti:
Bevkov trg: od 20. do 01. ure: Vlado Kreslin, Shyam, Los Ventilos, Ibunge, Estensione
Est;
Poletna scena: od 20. do 01. ure: Psycho Path, Mother Kingdom;
Skate park: od 16. do 22. ure: Io non so, Audioworx, Straight Forward, All for
Nothing, The Authentichs, Pizda materna, Wreck, Low Punch;
Koncerti se nadaljujejo v diskoteki Cream od polnoči do 7. ure zjutraj.
Podrobneje na http://www.klub-kgs.si/
ŠTUNF
sobota, 7.
aprila
Gledališke in lutkovne predstave, performansi:
Oder na Kidričevi cesti: Volk in kozlički ob 9:00;
Pravljice in zvoki s slovenske Istre za male in velikeob 9:45; Kužek in muca
ob 11:00; Kljukec in Pavliha ob 11:45; Mali leteči cirkus ob 12:30; Žensko ročno
delo J.C. Danaud ob 13:15;
Freestyle nastop - M. Javšnik (Izi) ob 14:30; Cyber babes vs. Dj Nova ob 16:00;
Najlon - Društvo lutkovnih ustvarjalcev ob 17:15;
Poletna scena: Ognjeni performans - Mali leteči cirkus ob 20:00;
V primeru dežja se bodo vse gledališke in lutkovne predstave ter performansi
preselile(i) v Malo dvorano kulturnega doma (urnik ostane enak).
Likovna razstava: otvoritev ob 18:00 v Mestni galeriji PDG-ja
Fotografska razstava: otvoritev ob 19:00 v avli Mestne Občine
Šport: mali nogomet - igrišče pred Dijaškim domom in OŠ F. Erjavca od 10. do
17. ure; rolanje po mestnih ulicah ob 14:30;
V primeru dežja bo turnir v malem nogometu v športni dvorani Balon (Športni
park) in dvorani OŠ F. Erjavca.
Skate Contest: Skate park ob 13. uri
nedelja, 8. aprila: Gledališke in lutkovne predstave, performansi:
Oder na Kidričevi cesti: Komedija M. Camolettija - Oder 90 ob 13:00
Šport: streetball - Bevkov Trg od 10. do 15. ure; ekshibicijska tekma v košarki
- Bevkov Trg ob 15. uri; odbojka - Športni park ob 13. uri;
V primeru dežja bosta streetball in ekshibicijska tekma v košarki v Balonu (Športni park). Turnir v odbojki pa v telovadnici TŠC.