Članke v tej številki so napisali Tomaž Ljubič,
Borut Jakin, Marko Rusjan, Dimitrij xXx in Varja Velikonja
Novice je zbral Sandi Maver.
Glavni in odgovorni urednik: Marko Rusjan
Tehnično urejanje: Simon Markič
Masinfo 10, januar 2001
Vsebina:
Tomaž Ljubič: Kaj je na stvari
Dimitrij xXx: Lokalni problemi
Borut Jakin: Vandalizem
Marko Rusjan: Vlečenje paralel
Varja Velikonja: Biti ali ne biti "bitch"
Izbori in natečaji
13.brat
Festival v Vipolžah
Sandi Maver: Kam naj se dam in zakaj se pri nas rock ne prišteva
pod kulturo?
Elvis Jackson: Drugi šus
Po veseljaškem bombardiranju novogoriškega centra
še vedno stojimo pred vrati kompleksa Mostovna. V tem letu naj bi se zgodile
še zadnje najbolj pomembne in najbolj zahtevne faze vzpostavljanja mladinskega
kulturnega centra in če želimo uresničiti večletna demokratična prizadevanja
za vzpostavo kulturnega centra, ki ponuja čitalnico, medijski laboratorij, galerijski
prostor, kavarno, večnamensko dvorano, vadbene prostore in ateljeje, nas čaka
nekaj res pomembnih nalog. Najprej bi izrazil zadovoljstvo, da sem bil sprejet
na obisk k županu mestne občine Nova Gorica g. Črtomirju Špacapanu, kjer se
je mudil tudi g. Štefan Krapše, direktor občinske uprave. Pogovor je pokazal
željo in potrebo po nadaljnjem sodelovanju. Predvsem se nam je zdelo pomembno
vključevanje projekta Mostovna v nacionalni kulturni program, sodelovanje z
Uradom RS za mladino in vključitev projekta v evropski projekt Sožitja. Sklenili
smo, da bomo na januarskem delovnem sestanku preučili pristop do vseh vključenih
segmentov.
V zavodu želimo ta čas ohraniti mirno kri. Svet poudari prioriteto uvedbe internih
poslovnikov za nemoten pričetek delovanja institucije, priprava za prve zaposlitve
za zagotovitev nemotene koordinacije in poslovanja zavoda, pomembnost povezave
med investitorjem, izvajalcem, nami in vami uporabniki za pridobitev verodostojne
dokumentacije za prenovo, Masinfo je naš medij, tudi na netu, oblikovalec strani,
nekje je napisan tudi elektronski naslov, distribucija medija, KGŠ je poslal
okrepitev, istočasno poslal vabilo k sodelovanju na pomladnih stojnicah v mestu,
želimo sodelovati pri praznovanju 1.000 letnice mesta, odločno smo za praznovanje
obletnice shoda za Mostovno 7.3.. Na sestanku smo poudarili pomembnost vključitve
projekta v srednjeročni družbeni plan mestne občine Nova Gorica. Ker želimo,
da bi bili z našo problematiko seznanjeni mestni svetniki in vsi tisti, ki odločajo
o usodi mestnega razvoja, bodo v prihodnje vsi nosilci dotičnih javnih funkcij
prejemali izvod glasila. Dobrodošle so kritike, pohvale ali graje. Akcija.
Ker, večinoma, prebiram(o) tuje, tako imenovane
zine, ki niso napačni in nam kažejo krivice, ki se dogajajo tako človeku, živalim,
materi Naravi po širnem svetu, bi se bilo prav tako pravilno "potopit"
v morje lokalnih dogodkov, ki posledično zastrupljajo celoten planet. Medtem,
ko lepo pridno požiramo vsakovrstne reklamne finte in jemo hrano z ne vem kakšno
kvaliteto, v resnici pa je vse skupaj pridelano v krajih, ki o njih sploh ne
vemo (tudi, če je narejena v kakšni od sosednjih držav, pa saj ni važno, le
da tako reče tisti prijazni stric s primorskim naglasom, kako je dober pršut
in kako s ponosom pove, da je sušen na...). Če ta trenutek kritičnega razmišljanja
in trohice zavesti v sebi, da neki ne "štima", lahko imenujem navdih,
sem ga dobil, ko sem videl oglas v moderni Pandorini skrinjici (televiziji),
kjer je reklama za Mobi, v kateri nam pokažejo nekaj tistih ogroženih vrst ptic,
ki so še tako sposobne (glede na trenutno stanje naših drobcev "neokrnjene"
narave), da je vprašljivo že, če bodo preživele naslednjo selitev in po tej
reklami pa, glej no, multikorporacija, ki kaže, kako so nepremagljive in vzdržljive
njihove gume (kakšen ekološki davek zahtevajo dragi procesi za to ustvarit).
Neverjetno, kaj vse se odvija pred našimi očmi, s takšno grotesknostjo, da se
nam to zakoreninja že v naše vedenje (na televiziji ostarel mož pravi, kako
so vojaki rešili lakoto tako, da so metali granate v reko, da so tako dobili
zadostno število rib in hkrati ob gledanju se na krožniku ohlaja cvrta postrv
ali pa sardele (izberi si sam vrsto). Toda je to je že mednarodni ekološki problem.
Ker pa hočemo posnemat bogato državico na zahodu, se pojavljajo enaki problemi
(kot v večini razvijajočih se držav). Za vsak meter iz našega doma moramo uporabit
avto ali pa drugo prevozno sredstvo. Kaj prihaja iz izpušnih cevi pa vemo (vsaj
upam!). Primer je avtobus, na katerem so že prej omenjene ptice. Koga brigajo
te ptice (razen perja, ki bi bilo lep okras za na hodnik v stanovanju ali hiši),
samo, da lahko nemoteno pritiskamo in govorimo. Kdo bo pisal dolgočasna pisma
ter lepil znamke (ne z jezikom lepit znamk, ker je strupeno, haha, a tumor v
možganih, ki rase v rakasto obolenje je kaj lepšega?), kdo bo še šel na sprehod
ter se spotoma ustavil pri znancu ter malo poklepetal, stopiš do telefona in
je stvar opravljena.
Drugi razlog, zakaj sem se lotil te kolumne, je naslednji. Na radiu v šolskem
avtobusu sem slišal, da so ribiči končno dobili zeleno luč za odstrel 100 kormoranov,
ki že resno ogrožajo ribjo favno v reki Idrijci (ki je mimogrede najbolj bogata
reka, glede na raznolikost in število ribjih vrst). Njihovo "plenjenje"
(gre pa samo za golo preživetje, za razliko od ribičev, ki si z ulovom ene soške
lepotice samo obogatijo svojo privatno zbirko, s katero se radi pobahajo med
kolegi) resno ogroža soško postrv. Zakaj pa potem obstajajo ribogojnice? Ribiči,
ki se ukvarjajo z ribolovom na rekah, ne prispevajo h gospodarskem razvoju niti
k povečani blaginji in čistoči reke Soče. Seveda so za vse krivi kormorani,
ki jih je treba čimprej postrelit, da se bo lahko stric ribič sprostil ob ribolovu
in zraven v miru pokadil cigaret (kje pa pristane ogorek? "V smaragdno
čisti reki Soči", za katero skrbijo različne ribiške družine). Kaj pa hidroelektrarne,
ki za zmeraj večjo mero zahtevane elektrike potrebujejo vedno več vode za hlajenje
turbin - posledica: topla voda povzroči motnje v ciklusu razmnoževanja rib,
le te se zmotijo, da je zaradi tople vode čas za drstitev, slednja pa zaradi
tega propade.
Veliko je lokalnih problemov, le potrebno je kritično pogledati na okolico ter
pomisliti, zakaj je to tako. Je to zaradi kormoranov, ki potrebujejo hrano za
mladiče, ali je kriv nov glasbeni stolp oziroma računalnik, ki popije veliko
električne energije?
Evo, idej za pisanje je ogromno, a vsakokrat, ko se usedem za računalnik, preprosto ne vem več, o čem bi pisal. No, tu je ena taka, ki bi lahko bila zanimiva - vandalizem. Vandalizem kot posledica dolgočasja. V zadnjem času se veliko piše o tej zadevi, zato bi rad še jaz pripomnil kako besedo zraven. Povsod namreč berem o tem in onem, kako si ta problem razlagajo najrazličnejši pametnjakoviči in kaj nameravajo s tem ukreniti. Meni vse skupaj ne pomeni nič. Prazni ukrepi proti praznim dejanjem. To, da mislijo postaviti neko mestno policijo... ne vem kaj in komu bo to zaleglo. Mogoče par tistim "policajem", ki bodo na ta račun dobivali plačo in par delovnih mest. Lahko bi na ta seznam dali še mene, saj sem brezposeln... Osebno mislim, da s takim ukrepom ne bodo naredili dosti. Zdi se mi, da je večinski vzrok za taka dejanja, enostavno povedano; ali jeza do družbe, ali želja po zvoku pokanja stekel in črepinj, ali pustota noči mesta in še bi lahko našteval. Namreč, za vse ljudi tega mesta naj bi obstajal določen prostor oziroma določen čas, ko lahko svoj prosti čas izrabljajo in dopolnjujejo. Meni se tako ne zdi. Poglejte samo, kaj so naredili iz vrtov pri Kornu. Kaj naj sedaj vsi ti starejši ljudje počnejo, ko nimajo več svojega priljubljenega konjička (tudi to je posledica jeze do družbe). Ogromno mladih ljudi še vedno poseda po zakajenih barih in ko se le ti zaprejo - kam sedaj? En čas je bila rešitev bencinska v Rožni, sedaj še tega ni. Ja, seveda, tudi tam so bile pizdarije, zato ne dobiš več pive po 22.00. Keša pa ni dovolj, da bi šel v Markus na pijačo. Odeon je tudi drag. Ej, nimajo vsi toliko keša, niso vsi otroci bogatih staršev in pa, vsem ne ustreza muzika, ki se tam rola. Rešitev? Izgleda, da ne obstaja. Greš do kmeta, se ga napiješ in potem si še bolj jezen. V takem stanju pa si sposoben narediti marsikaj. Z dolgim nosom greš nato po vseh štirih domov, prespiš in drugi dan ne veš več nič. Iz istih razlogov vse več mlajših ljudi začne posegati po marsikaterih opojnih snoveh, iz želje, da vse skupaj pozabijo. A večina takih primerov slej ko prej zapade v slepo ulico. To je le par dejstev, ki pestrijo moj vsakdan. Sreča, da sem se na to že navadil. Ne vem sicer, kakšni programi obstajajo po različnih ustanovah za širjenje zavesti mlajšim ljudem + opozarjanje, ne samo na škodljive posledice trdih drog, ampak tudi na posledice celega življenja in konec koncev tudi samega stila življenja, ko se naenkrat znajdeš v tem začaranem krogu. Ne mislite, da sem se sedaj odtujil od prvotne teme, ampak če je že tako, raje vidim vandalizem po cestah, kot pa hordo uničenih in zgubljenih ljudi, kateri venomer iščejo in pehajo mlade naivneže v sranje. Sej to vidite tudi sami, le da si večina pred resnico zatiska oči in obračajo pogled na drugo stran ulice, misleč, saj se me to nič ne tiče. One, two - fuck you! Epilog vsemu temu sploh ne vem kaj bi napisal. Sam sistem mesta ste (smo) tako oblikovali in koraka nazaj več ni. No, sedaj se bomo pa z veseljem soočali tem problemov nasproti. Tudi to je del našega (vašega) življenja. Veselega pa zdravega v novem tisočletju.
V računalnik je pricurljala novica, da se je neformalna
koalicija različnih skupin in posameznikov iz bližnjega Pordenoneja odločila
demonstrativno zasesti zapuščene prostore v mestu. Za ta korak so se odločili
zaradi ignorance mestnih oblasti do sodobne kulture, pa naj jo poimenujemo mladinska
ali alternativna kultura. Donedavno zapuščeni objekt je tako tik pred koncem
leta oživel in zvrstilo se je že veliko koncertov ter razstav. Pogumna odločitev,
ki zaenkrat še nima tragičnih posledic. Mestna oblast še ne namerava izgnati
zasednikov. Podobno situacijo smo lahko v Sloveniji opazovali ob zasedbah bivše
vojašnice Metelkova v Ljubljani in bivše vojašnice Pekarna v Mariboru. Upamo,
da se bo stvar razvijala v tej smeri, čeprav sami zasedniki niso še odločeni,
ali gre za trajno zasedbo ali samo za začasno, opozorilno zasedbo. Kar se jim
lahko še maščuje, saj neodločenost lahko pomeni različne poglede na prihodnost
zasedbe s strani različnih skupin. Poleg solidarnostnih vzgibov so me k pisanju
povlekle tudi podobnosti in razlike med socialno kulturno situacijo na Goriškem
in v Furlaniji ter Venetu. Še toliko bolj pa problematika protipravnega pridobivanja
prostorov za delovanje in človeka vredno življenje. Življenski minimum poleg
hrane, obleke in stanovanja vključuje tudi kulturne dobrine. In v kolikor del
populacije ali pa tudi samo en posameznik smatra, da ga kultura, ki se mu prodaja,
ne zadovoljuje oz. je zanj prazna, da bolj ne bi mogla biti, ima pravico do
drugačnega iskanja kulture. Še toliko bolj v kolikor želi ustvarjati svojo lastno,
neodtujeno kulturo nad katero ima popolno oblast. Pomen prostorov pa je neprecenljiv
za tovrstno delovanje.
Pri tem ne skrivam navdušenja nad take vrste prestopom tanke meje med dovoljenim
in nedovoljenim. V luči ideologije pravne države je namreč upor proti pravnemu
redu izraz nedemokratičnosti duha, kar neposredno implicira javno križanje posameznikov
ali skupine, ki si kaj takega drznejo. Panika je razumljiva, saj gre za napad
na temelje države. Nenazadnje je nedotakljivost zasebne lastnine zapisana nekje
na začetku ustave. Ker je poistovetenje družbe in države že tako veliko, da
vsak še tako preprost Janez ob takšnih pojavih sluti razpad sistema, je opravičevanje
zasedništva največ, kar redki oporečniki sistemu svobode še zmorejo. V tem primeru
pa diskurz poteka samo znotraj veljavnega pravnega reda, ki na piedestal postavlja
zasebno lastnino. Kar pa obrambno pozicijo idej svobode še poslabša, saj jim
je teren tuj in neprimeren. Vprašanje zasedništva lahko postavimo samo ob bok
vprašanju lastnine. Njenega nastanka, njenega pomena, njenega vpliva, njenih
variacij. Zahtevno vprašanje, ki ne ponuja lahkih odgovorov. Na žalost pa je
dandanes že samo vprašanje lastnine stigmatizirano ali bolje marginalizirano,
ponujanje drugačnih odgovorov pa je ožigosano za utopično sanjarjenje nikoli
odraslih ali privilegiranih brezdelnežev (v smislu, če toliko misli, že ne more
imeti drugega oz. pametnejšega dela).
Samo zasedništvo dejansko (ne pa tudi formalno pravno!) zapuščenih objektov
je še toliko bolj zanimivo, saj je kot opcija bila vedno prisotna pri projektu
Mostovna. Podobnost dejanskega stanja v Novi Gorici in Pordenonu je sicer očitna,
vendar je prisotna tudi manjša, odločilna razlika. Nova Gorica kot manjši kraj
z razvejano občinsko upravo, ki si lahko privošči tudi Urad za mladino (zveni
grozno, vendar kateri urad pa ne zveni tako?), ima nekaj prednosti za pobudnike
takšnih ali drugačnih projektov. Pobud se praviloma ne zavrača, četudi se obljube
nanašajo na nedoločeni prihodnji čas, za katerega vemo, da nima meja. Pomemben
je pa še en faktor, tradicija zasedništva, ki jo poznajo povsod na Zahodu, kjer
ni bilo petdesetletnega privida socializma. V Italiji ni nič neobičajnega, če
se v večjih mestih zasede zapuščene stavbe. Takšni prostori so poimenovani "centri
sociali occupati autogestiti", kar bi pomenilo zasedeni samoupravni socialni
centri. Zasedništva pa se poslužujejo tudi ljudje, ki jih stanovanjska stiska
prisili v to. Špekuliranje z nepremičninami je namreč donosen posel in marsikatera
posredniška hiša ima v lasti prazna stanovanja in objekte, ko čaka na povišanje
cen nepremičnin. Zasedanje pa se ne omejuje le na urbano okolje, ampak se v
deželah, kjer predstavlja podeželsko prebivalstvo še vedno visok delež prebivalstva,
npr. Latinska Amerika (v Braziliji je zelo množično gibanje Movimento Sem Terra,
ki šteje na stotisoče članov.), pojavlja v obliki zasedništva zemljiških posesti
veleposestnikov. Odsotnost te tradicije v Sloveniji sicer lahko veseli vernike
pravnega reda, nekoliko manj pa iskalce prostorov za neprofitne dejavnosti.
Razlika je torej v objektivnih okoliščinah, ne pa toliko v subjektivnem dojemanju
pravičnosti, lastnine in prava nasploh. Cilji so podobni. Želimo si avtonomijo
kulturnega ustvarjanja, kar dejansko pomeni nevmešavanje države. Čeprav se temu
ne moreš izogniti zaradi razpisov finančne pomoči brez katere se le malokdo
še loti česarkoli. Zaradi naše lastne usmerjenosti v ustvarjanje in bogatenje
našega vsakdanjega življenja izven tržne paradigme, saj naše odločitve ne določajo
najprofitnejši programi, ampak estetski občutek in čut za socialno motivirano
umetnost, ne moremo resno tekmovati na trgu nepremičnin. Naš način boja je pritisk
na institucije moči, ki lahko vzpostavijo pogoje za naše delovanje. V Pordenonu
že imajo prostor, mi ga šele pridobivamo. Mogoče gremo samo bolj na sigurno.
P.S.: Če se boste nahajali na potepu po Italiji,
pa le skočite pogledat, kaj se dogaja le dobro uro od nas.
SPAZIO OCCUPATO PER LA CULTURA PORDENONE (presso ex Cerit) via Villanova di
Sotto - zona Mercatone, Kolektiv QUANDO CI VUOLE CI VUOLE - Infos: rototom@rototom.com
\ 0333.4789700
Zadnje obvestilo ekipe Rototoma pravi, da bodo zasedene prostore v dogovoru z občinskimi oblastmi začasno izpraznili in omogočili najnujnejša obnovitvena dela, nakar lahko pričakujemo še okrepljeno dogajanje. Spremljajte najave.
Biti ali ne biti "bitch"
Varja Velikonja
"Prejšnji teden sem bil na enem rojstnem
dnevu, kjer so med drugim vrteli Meredith Brooks, Nathalie Imbruglio in podobne
grozote. Kaj je to, ženske, boste sedele kar križem rok?" mi je zadnjič
navrgel eden mojih glasbenih znancev.
Saj vem, to mi pravi nalašč. Izziva. Cenena ženska senzualnost, ki se cedi iz
radijskih in TV sprejemnikov. Girl power na tisoč in en način. Skladno v časom,
ki ga živimo. Blišč za oči, slepota za dušo. Žensko in moško.
Ženske v rock glasbi? Nekoč, tukaj in zdaj. Predvsem zdaj. Zanimivo raziskovalno
področje, ki mi z nekoliko časovne distance vsakodnevo odpira nove dileme, poraja
nova vprašanja, zgodbe. Povezane in nepovezane. Z glasbenimi navezavami in brez.
V tej rockovsko ženski konfrontaciji vidi vsak nekaj drugega.In to je dobro.
Raziskava rocka skozi leče spola. Zmuzljivo vznemirljivo, še posebej, ker so
mi vsi moji stari glasbeni mački "prijateljsko" odsvetovali brskanje
v tej sferi. Ker je to že passe...
Kakor za koga.
Neizpodbitno dejstvo je, da je v tej glasbeni sferi dejansko manj žensk. In
ker ne sprejemam teze, da je rock kultura moška stvar, sem v začetku kot stezosledka
zgolj iskala ženske ustvarjalke, pevke, glasbenice, producentke, kritičarke,
menadžerke.
Kje se ženske izgubijo v vsej tej sferi dela? Rock - kot kultura, način mišljenja
in življenja - obstaja? Za koga in koliko časa vzdrži? Imamo v Sloveniji kakšno
izjemno rock glasbenico? Kako pokrivajo mediji v Sloveniji to področje umetniškega
ustvarjanja?
Spominjam se recimo odziva glasbenega urednika nacionalnega radia, ko sem ga
pobarala o alternativni glasbi in zastopanosti žensk v njej. "Uh, tema
je sicer zanimiva, vendar preveč omejena v samem polju rockovske produkcije."
Skratka, rock je zapostavljen že v sami alternativi, bi zavzdihnila Monika Skaberne,
ena najagilnejših menadžerk neodvisne rockovsko glasbene produkcije pri nas.
Obstajajo različne poti in načini rockovske ustvarjanosti, ki v ospredje postavljajo
zgolj in samo umetniško ustvarjalnost, pa če je to pevka benda Pscyho-Path Melanija
Fabčič, eden izmed najboljših ženskih vokalov rocka pri nas, ali pa Katerina
Mirovič, ena najbolj sposobnih in ustvarjalnih menadžerk kreativnega gibanja
(glasbenega in likovnega) na Metelkovi, ali pa že prej omenjena Monika, šefica
neodvisne glasbene založbe, ki že leta v Sloveniji skrbi za rockovski podmladek
in pravo dozo tujega rockovskega underground adrenalina, ali pa za Katrin Radman,
nekoč glasbeno muzo in izredno vokalistko benda Coptic Rain, ki na domačih odrih
ne dobi prostora za svoje izražanje... in še in še.
Rock ustvarjanje ponuja nek imaginaren prostor, kjer lahko potrdiš svojo identiteto,
jo prekoračiš ali celo uideš njenim mejam. Velja za vse. Na splošno. Stereotipni
klišeji o ženskah v popularni kulturi iz sedemdesetih padajo kot zrele hruške.
Pravzaprav se mi zdi, da se nikoli niso niti prav prijeli. Pa ne samo zato,
ker je večina ugotovitev prišla izpod peres moških analitikov. Časi, ko je stavek
"I wanna be a ROCK star (or whatever)" zvenel približno
enako absurdno kot "I wanna be an astronaut!", če ga je izgovorilo
dekle, so definitivno mimo.
Skratka, dragi prijatelj, za ženske v rocku se tudi v Sloveniji ni bati. Le
zabave za rojstni dan bo potrebno v bodoče bolj skrbno izbirati. In se odločiti.
Za Bitch Meredith Brooks ali parodijo Kim Gordon na to temo. Ali če ostajamo
v Sloveniji, za Simono Weiss ali Melanijo Fabčič, na primer.
"Polemičen" izbor za Rock Otočec
V okviru priprav na letošnji festival Rock Otočec (5-8 julij) je že razpisan
Dr. Martensov natečaj za neuveljavljene glasbene skupine. Po pravilniku organizatorja
Francija Keka, pridejo v poštev izvajalci, ki na Otočcu lani niso nastopili
in ki se bodo zavezali, da v besedilih in javnem nastopanju ne bodo spodbujali
k nasilju, uživanju drog in nestrpnosti. Če vas te omejitve, ki že mejijo na
prepovedi in z rokenrolom in svobodo govora nimajo nič skupnega, ne motijo,
potem prijavi priložite vsaj tri pesmi, kratko predstavitev in fotografijo skupine.
Posebna komisija bo na podlagi prispelih posnetkov izbrala nekaj izvajalcev,
ki se bodo februarja in marca v živo predstavili na različnih lokacijah po Sloveniji.
Zmagovalci bodo seveda nastopil tudi na festivalu. Več informacij na:
http://www.rock-otocec.com/ V Novi Gorici se lahko prijavite na sedežu Kluba
Goriških Študentov!
Mariborski Info Čuk razpisuje javni natečaj za
najboljšo fotografijo na temo MLADINSKE SUBKULTURE. Rok za oddajo fotografij
je 5. marec. Format in tehnika sta poljubna. Pogoj je starost avtorja od 14.
do 19. let. Ob zaključku natečaja bo v Knjižnici Nova vas odprta razstava prispelih
del in razstava na internetu, podeljene nagrade najboljšim in pričel se bo ciklus
predavanj Mladinske subkulture. Prvi gost bo Gregor Tomc, ki bo predaval o zgodovini
punka.
V petek, 19.1.2001 ob 18h, pa vabijo na klepet z Manco Košir in Darko Tancer-Kajnih
na teme literatura, ljubezen do nje, branje, bogastvo pisane besede, bralna
kultura med Slovenkami in Slovenci, knjiga ter vzgajanje k branju.
Infočuk, Knjižnica Nova vas
Cesta proletarskih brigad 61a, 2000 Maribor, tel. 02 331 58 82
Zgodba o uspehu (ali kako se lahko peščica zapitih kvaziskejterjev prelevi v uspešne alter biznismene)
13. brat se je odločil začeti novo tisočletje udarniško, skoraj
hiperaktivistično. Vendar naj se vam ne orosijo oči, kajti za vsako lepo zvenečo
idejo se skriva grda in poredna želja. In prodana megla je bila tako gosta,
da tega sploh niste opazili.
Po že predstavljeni zgoščenki Low Punchev se nam obeta še več hrupa in mučenja
oči. Predvsem pa super, kul, špasna roba. Priskrbi si jo prvi na vasi in naj
tvoje prijateljice ter prijatelji pozelenijo od jeze.
Goriški metalci Entreat. so pravkar posneli material za prvo zgoščenko
Shaded, ki naj bi ugledala luč sveta v začetku februarja. Na njej bo 8 avtorskih
pesmi, ki predstavljajo združeno silovitost hardkora in melodičnost metala.
Več o samem bendu in njihovi plošči v februarski številki Masinfa. Zaenkrat
naj povemo samo še to, da odhajajo februarja Entreat. in Low Punch na
desetdnevno turnejo po srednji Evropi oz. po avstroogrski transverzali (Avstrija,
Češka, Nemčija, Madžarska, Hrvaška in Italija), še prej pa bodo odigrali dva
koncerta v Banjaluki in Kutini.
Februarja se bo pojavila tudi retrospektivna zgoščenka zamrznjenih Man in
the Shadow pod delovnim naslovom Poslednje predavanje Herberta Marcusa.
Na njej bo vse, kar je bilo kdajkoli posneto z njihove strani, vključujoč posnetke
v živo.
Pojavila se bo tudi nova številka zina 13.brat, osma po vrsti. Zin je
s časom prevzel navado, da se pojavlja samo enkrat na leto, prav tako kot Dedek
Mraz, pust in 8. marec. Za razliko od ostalih časopisov in revij imamo opravka
z malim "družinskim" podvigom, v katerem se pojavljajo osebe, ki se
med seboj že dolgo poznajo. In mogoče se bodo še dolgo poznale. V lični pakungi
vam pred očmi plešejo bolj ali manj naključno postavljeni črkovni simboli. Poleg
obveznih pregledov lanskoletne diskografije nam nekateri osebki zaupajo svoje
najljubše plošče. Edini sogovorniki so gostobesedni Švedi Children of Fall.
Politični sektor zavzema problem biopiratstva, družbeni antagonizem in Kolumbija.
Politično filozofijo predstavlja esej Johna Zerzana o jeziku. Obsežen sveženj
lirično-spontanističnih filorazmišljanj prihaja iz Solkana, z vlakom iz Podbrda
pa prihaja kritična poezija. Šempaške hardkorovce peče vest, ortokorovci pa
romajo v Belgijo. Za likovno opremo je poskrbelo krdelo polanonimnih avtorjev,
ki vsak po svoje brskajo po presežku dosegljivega.
Prvič pa se bo pojavil tudi časopis Svojtok, ki poskuša artikulirati
aktivistično energijo in revolucionarno refleksijo. V prvi številki boste lahko
prebrali pregled in komentar protiglobalizacijskih gibanj, o kolesarskih akcijah,
svobodni ljubezni, o Bonannovih nalogah revolucionarja, spreminjanju mestne
podobe, recenzije knjig itd. Stvar bo na voljo brezplačno, zaželjeni pa so denarni
samoprispevki. No, tudi blagovni samoprispevki.
Če bo šlo vse po sreči, se bo v začetku februarja zgodil dobrodelni koncert
za 13.brat zin v ajdovskem Klubu Jutro. Nastopili naj bi Low Punch, Entreat.,
Audioworx, Krik Diznilenda, All for Nothing in mogoče še kdo. Ne nastopajoči
ne datum koncerta še niso potrjeni. Sledite obvestilom. Ves izkupiček bo šel
za kritje dela stroškov tiskanja 13.brata. Zabava in hrup ostane vam.
No, ker pač v prejšnji cifri Masinfa ni bilo nič zapisanega o dvodnevnem festivalu v Vipolžah, sem se pač kot soorganizator tega festivala odločil zapisati besedo, dve o samem žuru. Torej, koncert se je dogajal 15. in 16.12. v kletnih prostorih gradu v Vipolžah v Goriških brdih in moram priznati, da sem bil tudi sam presenečen nad visokim številom obiskovalcev. Navkljub sto problemom, s katerimi smo se soočali ta dva dneva, smo stvar izpeljali do konca in tako oba večera gostili po sedem skupin iz cele Slovenije, kot tudi goste iz Zagreba in Milana (Audioworx, Krastus, Umiliazione, TNT, Spillicidio, Aktivna propaganda, Mastikator, Debakel, Sodn dan, Deratizator). Vsa stvar je bila v začetku mišljena, da bi se zgodila na Dobrovem, v klubu Strelišče, a se zaradi stoenega problema vse preselilo v Vipolže, kar se je na koncu izkazalo za pametnejšo potezo, saj po pravici povedano nisem pričakoval tako velike udeležbe za en tak navaden underground žur. Navkljub nizki vstopnini (prvi dan 700 in drugi 600 SIT) smo pokrili vse stroške in če pogledamo, da smo ta festival štartali skoraj iz popolne nule, je to nadvse pozitivno. Lahko bi se samo opravičil vsem obiskovalcem, da tu ni bilo zrihtanega placa za spanje, a kot sem videl, se ljudje še znajo znajti, tudi kar se prenočišča tiče. Eni tako, drugi drugače. Na koncu bi rad naše prelepo mesto rad opozoril na vedno isti problem - pomanjkanje ustreznega prostora za tovrstne dejavnosti, saj se je v teh dveh dneh jasno videlo, da so take zabave še kako pomembne in to ne le zaradi žura samega, ampak predvsem zaradi medsebojnega druženja in izmenjavo informacij, idej ter zbliževanja ljudi, kot tudi ohranjanja prijateljstva in navezavo novega. Upam, da se bodo podobni žuri še dogajali in srčno upam, da se bo to v prihodnosti končno začelo dogajati tudi v Mostovni sami. Kot dokaz vsega tega zapisanega lahko omenim tudi video in avdio zapiske. V prihodnosti je tudi realizacija ideje o izdaji kompilacijskega CDja s tega festivala. Seveda je zaenkrat vse skupaj še zavito v meglo.
Kam naj se dam in zakaj se
pri nas rock ne prišteva pod kulturo?
Sandi Maver
Preživeli smo novoletne praznike in vse dobro in
slabo, kar ti prinesejo s seboj. Življenje teče dalje, objekt Mostovne sameva
in počasi propada, občina pa vsak mesec veselo plačuje najemnino oz. počasi
odkupuje objekt za nas MLADE! Ko sem se nedavno mudil na Nizozemskem festivalu
Eurosonic-Noorderslag (www.noorderslag.nl), kamor nas je pospremil (začuda)
Ra Slovenija - potoval sem v družbi s skupino Psycho-Path - sem presenečeno
ugotovil, da premore sicer univerzitetno mesto Groningen (šteje baje nič več
kot 150.000 prebivalcev, velikost Maribora) kar 15 klubov!? Je to mogoče? Festival,
ki se ga vsako leto udeležujejo skupine iz večine evropskih držav, in na katerem
seveda prednjačijo skandinavske, nemške in skupine iz Beneluksa - t.i. vzhodnjaške
skupine pač niso ravno modna muha - je bil tudi letos razprodan. Pred vrati
klubov so bile vrste že pred 22.uro, nobenega prerivanja, kričanja in razbijanja,
ravno nasprotno, ljudje so čakali v vrstah, da se bo v klubu izpraznilo nekaj
mest in bodo lahko vstopili. In da ne boste mislili, da so nastopale kdovekako
znane skupine. Še najbolj zveneči od vseh sta bili Liquido in Young Gods, ostali
so bili vsi, recimo jim, novi upi evropske glasbene scene. In šok, do vseh klubov
se lahko sprehodiš, saj so narazen največ 15-20 minut hoda! Ti Nizozemci so
res od hudiča, pomisliš. Presenečenj in začudenj pa še ni videti konca. Na festivalu
Noorderslag, na katerem se vsako leto predstavijo novi upi nizozemske scene
(različica danes že opešanega slovenskega Novega rocka), dogaja se v več dvoranah
in na posebej za to priložnost postavljenih odrih v osrednjem kulturnem centru,
se je zbrala takšna množica ljudi, kot pri nas na največjem rock festivalu -
vsi vemo katerem. Festival ni zastonjski (plača se vstopnina), vse skupine,
ki sem jih imel priložnost videti, so bile na več kot zavidljivem nivoju, poje
pa se kajpak v angleščini. O.K. zaključke lahko potegnete tudi vi, dragi velecenjeni
Občani, ki ste brez dvoma potrdili brezglavo zapravljanje denarja Mesta vrtnic
za boljši izgled. Ja, prav imate, Slovenija ni Nizozemska in še manj ne bo nikoli
Švica!
Da pa se tudi v naših logih nekaj dogaja, se lahko tudi tokrat zahvalimo klubom
in posameznikom, ki se jim zdi vredno organizirati koncerte in partyje, napovedi
za katere najdete tudi na www.rockvibe.com:
ŠKUC ROPOT (www.skuc.org):
28.01.00 The Offspring (ZDA), A.F.I.(ZDA), Ljubljana/ Hala Tivoli
ob 20.uri
666 Productions:
30.01.00 Hard core festival: Rough Metal Core Treatment, Ljubljana/ Metelkova
(Channel Zero ob 20.uri)
Nastopajo: Pro-Pain (ZDA), 40 Grit (ZDA), Unbound (ZDA)
in Die Allergie
Info (031) 829 961 ali skirocore@hotmail.com
20.01.01 Gothic Night, Ljubljana/ Metalkova (Channel Zero)
Dvodnevni metal festival:
21.02.01 Nile (ZDA/ Relapse), Haunted (ex- At The Gates)
22.02.01 Malevolent Creation (ZDA), Hateplow (ZDA/ ex-Cannibal
Corpse), Ljubljana/ Metelkova (Channel Zero)
Metelkova
18.01.01 Noise Gate (Kanada), Hermit (Švica)
19.01.01 Krik Disneylanda, Entreat., Low Punch, All For Nothing
Swenak, Idrija
20.01.01. Aktivna propaganda, Low Punch, Entreat.
MKNŽ, Ilirska Bistrica:
http://www2.arnes.si/~pomknz2
20.01.2001: Underground Beat Party
DJ Dado (drum&bass, break beat), DJ Miklavž (break beat), video performance
(Produkcija Sokolski Dom), Face Painting (Jana, Darja) Vstopnina 700 SIT
02.02.01 Sonny Vincent (ZDA) & The Safety Pins (Španija)
04.02.01 Court Jester's Crew (Nemčija)
12.02.01 The Toasters (ZDA)
17.02.01 Tristeza (ZDA)
24.02.01. Elvis Jackson (SLO) - pustni žur!
13.03.01 Karate (ZDA)
16.01.2001 ob 22.00, Mladinski center Postojna
The Blamed (Chicago) - edini slovenski koncert
http://www.theblamed.com
FV Music: (www2.arnes.si/fv/)
Sonny Vincent + The Safety Pins, predskupina: CZD (Maribor)
01.02.01 Ljubljana/ Orto klub
02.02.01 Ilirska Bistrica/ MKNŽ
Speedball Baby (ZDA), The Horrors (ZDA)
27.02.01 Koprivnica - Hrvaška
28.02.01 Ljubljana/ Orto klub
17.03.00 Gaza Strippers (ZDA), Ljubljana/ Orto klub
Napovedujemo: American Heartbreak (ZDA) - april, Nebula (ZDA)
+ Monkeywrench (ZDA) - april, The Knoxville Girls (ZDA, člani
Cramps, Sonic Youth, Gun Club, Chrome Cranks...) - maj, The Makers (ZDA)
- maj/junij, Burnouts (Finska), The Lazy Cowgirls (ZDA), Flaming Sideburns
(Finska), The Turpentines (Švedska), Dirtbombs - Mick Collins
(ZDA), Ultra Bimboos (Finska, girl-band, punce članov benda The Flaming
Sideburns), The Supersuckers (ZDA), Gotohells (USA)
Vinyl: (www.vinyl.si)
28.01.01 Duran Duran, Zagreb/ Dom Sportova - Hrvaška
Karizmatični Simon Le Bon in ostala druščina izvaja svoje mega pop-hite iz bogate
"The best of" kolekcije.
04.04.01 Placebo, Zagreb/ Hrvaška
Eden najpopularnejših novih rock bendov iz Velike Britanije. .
Orto klub, Ljubljana:
18.01.01 U.K.Subs
19.01.01 Sweet Sorrow (Ljubljana, dark rock)
26.01.01 Blues ETC
Skupina prihaja iz Trsta in igra blues, predstavila bo nov CD.
01.02.01 Sonny Vincent (ZDA), Safety Pins (Španija) + CZD
Punk-rock večer (več glej pod FV Music)
02.02.01 Sfiltrom (SLO) Skupina igra progresivni rock.
05.02.01 Blues večer z založbo Statera Records.Vstop prost!
14.02.01 D Fact (SLO) Perspektivna mlada skupina bo predstavila svoj
prvi DC. Vstop prost!
15.02.01 Carlo Jederman (SLO, kantavtor)
21.02.01 Jazoo (SLO) Vstop prost !
22.02.01 Speed Devils (ZDA), Hidramatic (NL) Punk rock.
28.02.01 Speedball Baby (ZDA), The Horrors (ZDA) Punk rock.
Vsi koncerti se bodo pričeli ob 22. uri!
Buba: (http://mila.ljudmila.org/buba/)
02.03.00 That's All Folks, Ufomammut, Ljubljana/ Orto klub
03.03.00 That's All Folks, Ufomammut, Idrija
21.03.01 5 Horse Johnson, Ljubljana/ Orto klub
22.03.01 Juno, Zagreb/ Kset - Hrvaška
19.04.00 Nebula (ex-Fu Manchu) in On Trial
17.05.01 No Means No
MKK, Črnomelj:
20.01.01 Elvis Jackson (Ajdovščina-Nova Gorica) ob 22.uri
03.02.01 Corcoras (NM), Dickless
Tracy (Brežice) in Sodn dan (Železniki) Vsi HC punk!
17.02.01: Anonimus (LJ - jedrski rock)
Konec leta 2000 se bo mnogim vtisnilo v spomin tudi zavoljo iskrivega in zafrkantsko opojno razposajenega ska punka ajdovsko-novogoriške naveze Elvis Jackson. Prijetni fantje so pri domači založbi Rock'n'Roll izdali drugi album Go Home And Practice in ga množicam približali z videospotom za pesem Hawaiian club, ki je delo režiserja Vena Jemeršiča. Na odru vedno nabriti Elvisi so pokazali, da se ne branijo melodičnih punk, reggae in ska napevov. V kominaciji z bolj ostrimi metal, hardcore in rock prijemi pa smo dobili glasbeno mešanico, ob kateri je na koncertih težko obdržati ravnotežje bodisi v zraku ali na tleh. Elvis Jackson so zabeležili vrsto razprodanih nastopov, še najbolj pa so vnete in številčne oboževalce obnoreli v Novi Gorici in Ljubljani. Na domači promociji v Novi Gorici so na odru pozdravili posebnega gosta Elvisa iz Vrtoč, s katerim imajo še nekaj zanimivih načrtov. Obenem so zabavne in neposredne Jacksone večkrat gostili na TV Slovenija (Videospotnice, Na liniji, Sobotna noč), ustavili so se na TV Koper (Shock), TV 3 in še kje. Televizije se tako rekoč pulijo zanje, Galunič ne more spati, ker so se Elvisi odločili, da bodo nedeljske večere raje kot v Zoomu prebili pri svojih najdražjih. Po prazničnem zatišju se ekipa vrača z novo serijo koncertov, nastopili bodo tudi na mednarodnem ska festivalu v Trstu. Kmalu naj bi tudi posneli in predstavili svoj drugi videospot za (verjetno) pesem Market Sweets, marca 2001 pa so s strani agencije Stagedive že vabljeni na drugo turnejo po Švici, ko naj bi obiskali tudi Italijo in Nemčijo. Očitno je, da bosta pomlad in poletje za Elvis Jackson precej vroča in delavna. Kmalu naj bi na naslovu www.elvisjackson.com (zdaj čisto zares) pričela z delovanjem uradna spletna stran, na kateri boste našli veliko koristnih informacij, manjkale pa ne bodo tudi norčije, ki spremljajo Elvise tako rekoč na slehernem koraku.
Elvis Jackson v živo! Organizira: www.rockvibe.com
19.01.01 Korte nad Izolo/ Dvorana
+ Pridigarji, Two Fifty Feet Drop, D Fact Ob 20.uri, Vstopnina = 800 Sit
20.01.01 Črnomelj/ MKK
Ob 22.uri, vstopnina 500 Sit
26.01.01 Bled/ Gleam Art Ob 22.uri, vstopnina 600 Sit
27.01.01 Prebold/ Kino dvorana + predskupine
01.02.01 Škofja Loka/ Rdeča Ostriga /ni vstopnine/
02.02.01 Trst/ Hip Hop - Italija
Mednarodni Ska Festival, isti večer nastopajo še: Matriosca & La Buz Band
(Milano), The Authentics (Trst, Italija), dan kasneje pa še: Spunge (London,
V.Britanija), Rudi mentali (I), Terroristi da bar (Trst, Italija)
Info: Hip Hop music club, Piazzale De Gasperi 4, Ippodromo di Montebello, Trst
Tel +39 40-946894
03.02.01 Idrija/ Swenak Ob 22.uri, vstopnina 600 ali 700 SIT
16.02.01 Novo mesto/ Lokalpatriot
24.02.01 Ilirska Bistrica/ MKNŽ Ob 22.uri + predskupina, pustno norčevanje!