Masinfo 7, oktober 2000
Članke v tej
številki so napisali Erik Bizjak, Borut Jakin, Simon Markič, Marko Rusjan in
Maja Šinigoj.
Novice je zbral Sandi Maver. Fotografija na naslovnici: Jernej Humar. Skatersko
fotko v prejšnji številki je prispeval Sebastjan Testen.
Glavni in odgovorni urednik: Marko Rusjan
Tehnično urejanje: Simon Markič
Vsebina:
Maja Šinigoj: Ideja za Mostovno
Marko Rusjan: Peš do Mostovne, Welcome to
Praha
Boco: Vtisi z evropske turneje Krik Disneylanda
VideoGong
Mladinski center Nova Gorica
13.brat
Erik Bizjak: Prva ovira za Mostovno
Simon Markič: Elektronsko mesto Nova Gorica
Kam naj se dam? Pregled koncertov in festivalov
Ideja
za Mostovno
Maja Šinigoj
Med potekom majske arhitekturne delavnice za pridobitev idejnega projekta za
prenovo Mostovne smo prišli do prostorskih rešitev objekta, hkrati s tem pa
tudi do vsakodnevnih problemov današnjega oblikovanja mestnih prostorov: vpenjanja
določenih oblik sociale v današnje prevladujoče miselne vzorce; zaradi pravnih,
ekonomskih, birokratskih... vzrokov odmikanje navidezno jasnih in enostavnih
ciljev; boj z manjšinskim, a oblastno močnejšim mnenjem... Posledica teh razmišljanj
je bila odločitev, da bo predstavitev idejnega projekta arhitekture nekaj več
kot razstava, da bo to dogodek, ki bo opozoril na širši kontekst in ne le na
golo arhitekturo, ki kot taka - brez socialnega konteksta - sploh ne obstaja.
Tako smo 25.8.2000 organizirali dogodek na Mostovni pod istim naslovom kot delavnico
- "Ideja za Mostovno". Dogodek je bil prvi stik Goričanov z
objektom in s tega vidika prelomen. Simbolično smo kot del dogodka podrli zid,
kjer se danes že gradi nova dostopna pot do objekta (dostop je predstavljal
glavno oviro pred našo vselitvijo v objekt). Rešitev, pridobljeno na delavnici,
smo prikazali v obliki brošure ter 15 minutnega filma. Obiskujoča množica si
je tako prvič ogledala prostore sedaj že karizmatičnega objekta in se prepričala,
da je, če ne drugega, resničen.
Od tu pa dalje. Naslednja tarča naše energije je nadgradnja idejnega projekta
z izvedbeno dokumentacijo. Denar zanjo je predviden že letos in nihče od sodelujočih
si ne sme dovoliti, da se bomo v naslednjem proračunskem letu morali ponovno
boriti zanj. Kajti v naslednjem proračunskem letu si moramo zagotoviti izvedbo
prenovitvenih del. V naslednjem letu se mora na Mostovni dogoditi dogajanje!
Za pomoč in podporo pri dogajanju na Mostovni se zahvaljujemo podjetjem Agro Gorica, Vindor, MOP Commerce, Gostol Gopan in Dor, pizzerijama Odeon in Alcatraz ter PDG Nova Gorica, Slovenskim železnicam, Mestni občini Nova Gorica, Uradu RS za mladino, Društvu upokojencev, Vižotu in Jovotu, KUD Rov Železniki in skupini All For Nothing.
25. avgusta se je odvila prireditev Ideja za Mostovno.
Prodrli smo v njeno notranjost in jo napolnili z življenjem, ki ga je že vrsto
let pogrešala. Vendar tako hitro, kot je Mostovna oživela, tako hitro je tudi
zopet zamrla. Le ropot delavcev, ki trenutno urejajo ulico IX. korpusa, oznanja,
da gre le za kratek predah, preden se prave stvari sploh začnejo.
Skorajda katarzičen učinek, katerega so popisali že mnogi pred nami, ki so se
udeležili bolj ali manj revolucionarnih dogodkov, je deloval tudi na večino
udeležencev akcije Ideja za Mostovno. Strast, ki nas je zagrabila, da bi kar
takoj začeli s programom v neobnovljenih stavbah, se je morala umakniti bolj
dolgoročnim racionalnim mislim. Vendar se je nismo popolnoma otresli in kmalu
lahko pričakujemo še kaj bolj vznemirljivega. Ko enkrat občutiš slast prepovedanega
sadeža, se mu ne moreš več upreti. Zakaj pa bi se mu? Odlaganje užitka v prihodnost
je povzročilo, da skoraj nismo znali več uživati.
Seveda pa vse ni šlo tako zlahka. Kot nekateri že veste, se je prireditev odvijala
brez dovoljenja. Kar nam je požrlo kar nekaj živcev, po drugi strani pa nas
je tudi radikaliziralo. Nobenega utemeljenega razloga ni bilo, da bi vso stvar
zaradi enega samega papirja odpovedali. Ker naj bi bili za kakšen dan prepozni,
ker se je nekemu birokratu, ujetemu v svojem svetu papirjev in zakonskih členov,
zazdelo pomembneje striktno do vejice držati se zakonskih predpisov, ker ti
tako ne more nihče nič očitati, in s tem izničiti napore vseh, ki so pomagali
pri pripravi prireditve.
Najpomembneje pri vsem tem je, da iz tega potegnemo zaključke. Za pridobitev
Mostovne bo potrebno še ful garanja. Od občinske uprave pričakujemo vsaj, da
nas bo čimmanj ovirala. V zahvalo za svoje paradiranje z Mostovno v medijih
je to najmanj, kar lahko storijo. Še naprej bo Mostovna odvisna predvsem od
ljudi, ki se proti patetiki vsakdanjega življenja borijo s konstruktivnimi idejami
in neprisilnim delom. In znova sem se prepričal, da je veliko ljudi, ki jim
ni vseeno.
Medtem pa se "dogodki" v Novi Gorici
kar vrstijo. Patetika in nemoč akcij občinske uprave je zasijala v vsej svoji
luči ob dnevu mesta brez avtomobilov. Kljub "dobrim namenom" je že
naslednji dan pokazal, kdo odloča o naši prihodnosti. Volkswagen je na istem
mestu, kjer so dan prej osveščali Novogoričane o prednostih kolesarskega prometa,
udaril s promocijsko akcijo, ki je brez milosti usekala po potrošniško tako
ranljivih generacijah. Ne bom se spuščal v analizo same reklamne predstavitve
novih modelov, ki bodo še bolj zapolnili ulice mesta, pa čeprav bi bilo marsikaj
za poudariti, npr. kako korporacije ciljajo na najmlajše in jih poskušajo vzgojiti
v zveste stranke. Avtomobilska industrija se lahko upravičeno smeje takšnim
simbolnim akcijam, kot je bila 22. septembra, kar pa ne pomeni, da je ne stiska.
Nenazadnje jim cena nafte ne gre na roko. Če ne drugega, bi si lahko vsi vsaj
skupaj priznali, da zelena mesta, čist zrak, zdrava hrana in nenazadnje tudi
psihično in fizično zdrav človek ne gredo vštric z borznimi indeksi. Pa čeprav
na brzino skrpana ideologija ekokapitalizma poskuša dokazati nasprotno. Namreč
da le prosti trg zagotavlja dosego ekoloških ciljev, npr. zmanjšanja emisij
CO2 v zrak. Emisija CO2 povzroča t.i. efekt tople grede, ki omogoča relativno
visoke temperature na Zemlji. Problem nastopi z relativno hitrim naraščanjem
povprečnih temperatur, kar za sabo povleče podnebne spremembe in taljenje ledu
na Antarktiki in Arktiki. S tem se poveča količina vode, kar povzroča povišanje
morske gladine, in izhlapevanje vode, čemur sledijo večje padavine in uničujoče
poplave. Medtem pa se črpa in išče vedno nove vire nafte, kar pa ni tako zelo
nedolžno kot se zdi na prvi pogled. Marsikateri prebivalec Nigerije ali Kolumbije
je tudi z življenjem plačal potrebo naftnih korporacij po dobičku in nenazadnje
tudi našo potrebo po čimbolj udobnem prevoznem sredstvu.
V kolikor že obstaja resničen interes, da se v Novi Gorici zmanjša avtomobilski
promet, bi bilo potrebno vložiti veliko več dela in časa. Predvsem pa bi se
bilo potrebno zgledovati po nekaterih italijanskih mestih, ki so eno nedeljo
v mesecu brez avtomobilov. Tudi obseg zaprtih ulic je bil premajhen, tako da
ni imel velikega učinka. Promet se ni veliko zmanjšal, le prerazporedil se je
po ostalem delu mesta. Uspešna rešitev problema kliče po radikalnejših ukrepih,
na katere pa ne moremo tako hitro računati, kajti bojazen, da bodo negativno
sprejeti pri večini prebivalstva, je več kot upravičena. Desetletja razglaševanja
avtomobila za statusni simbol in izgradnja tako mest kot tudi življenj posameznikov
okoli njega so opravili svoje. Tako socialni kot ekološki razlogi nas silijo
v iskanje alternativ, katere pa bodo zelo težko nekonfliktne z načeli tržne
družbe.
Prikazni novodobnih japijev, preslikav mladega
Michaela J. Foxa in bolj ali manj uspele reinkarnacije Billa Gatesa so s svojim
pretencioznim ravnavnjem in monopolizacijo družbenega upravljanja morale povzročiti
negativno reakcijo. Reakcijo, ki jo kaže nov val družbenega aktivizma, daleč
najmogočnejšega po burnih 60-ih in hkrati tudi bolj organiziranega. Globaliziranega.
Kajti globalizacija kot predvsem ekonomski pojav pomeni med drugim tudi večjo
povezanost celega sveta. Če k temu dodamo še obsedenost s spektakli, se račun
zlahka izzide. Rezultat so "uptodate" poročanja z demonstracij, ki
jih vsakdo (no ja, skoraj vsakdo iz Severne Amerike in Zahodne Evrope) lahko
spremlja preko Interneta.
Zakaj sploh takšen hrup o nekakšnih demonstracijah, ki naj bi jih tako ali tako
lahko zanetili samo brezdelneži, medtem ko pošten narod pridno gara za povečanje
gospodarske rasti? Verjetno ne gre samo za estetska nesoglasja med privrženci
silikona in genetskega biznisa ter mladoletnimi feni MTV revolucionarjev Rage
Against the Machine.
26. septembra je kakih 12.000 ljudi iz cele Evrope in sveta na ulicah Prage
protestiralo proti politiki Mednarodnega monetarnega fonda (IMF) in Svetovne
banke (SB) ter proti uničujočim posledicam kapitalizma. Istočasno so potekale
solidarnostne akcije po celem svetu. Praga pa je bila izbrana iz podobnega razloga
kot Seattle 1999, nova urbana legenda s konca drugega tisočletja. Tam je namreč
potekalo zasedanje Mednarodnega monetarnega fonda.
Toda kaj se sploh skriva za imeni institucij, ki povprečnemu Zemljanu ne povedo
veliko. IMF in SB sta najmogočnejši finančni instituciji, ki sta bili ustanovljeni,
da bi preprečevali velike gospodarske krize. Predvsem pa sta glavni upnici držav
dolžnic, ki so se v preteklosti zadolžile, da bi se lahko čim hitreje razvijale.
Lahko si predstavljate, kakšen je odnos med upnikom in dolžnikom, predvsem kdo
ima glavno besedo. Od sredine 80-ih je bilo skoraj 70 držav prisiljenih sprejeti
programe prestrukturiranja gospodarstev. S tem naj bi se jih izboljšalo, vendar
dosedanji rezultati niso navdušujoči oz. navdušujoči so za maloštevilno elito
in katastrofalni za večino prebivalstva v t.i. državah v razvoju. Preprosteje
povedano, bogati postajajo bogatejši, revni pa revnejši. Transnacionalne korporacije
z roko v roki z represivnimi sistemi držav pridobivajo na vedno večji moči.
Posameznik, ki je že prej bil po moči blizu nule, je sedaj še pod nulo.
Živčnost in strah svetovne ekonomske nomenklature najbolje prikazuje že izkazana
prekomerna policijska represija na dosedanjih protestih in neupravičeno zavračanje
tujih državljanov na češki meji. Poleg tega je češka oblast prepovedala vsakršne
demonstracije. Po očitnem neuspehu represivnih sil, ko so zasedanje zaradi demonstracij
celo skrajšali za en dan, se je začela gonja za posamezniki, ki že na daleč
spominjajo na demonstrante. Pri tem so vsakršni standardi ne samo kazenskega
procesnega prava, ampak celo vojnega prava čista utopija. Poročila o pretepanju
in poniževanju priprtih se nadaljujejo. Floskule o prostem prehodu kapitala,
ljudi, blaga in storitev kot temeljnih kamnih Evropske unije so se razblinile
v nič. Po primarnem filtriranju nezaželjenih priseljencev izven EU je sedaj
na vrsti sekundarno filtriranje, ki bo ločilo zrnje od plevela znotraj EU in
njenih kandidatk (vključno s Slovenijo). Kdor ni na pravi politični liniji ekonomske
liberalizacije, bo utišan. T.i. demokracija pokaže svoj pravi obraz, ko začuti
ogroženost.
Kapitalisti so nam tudi prodali vrv s katero jih
bomo obesili:
http://prague.indymedia.org
http://www.destroyimf.org
http://inpeg.ecn.cz
http://x21.org/s26/index.shtml
http://www.reclaimthestreets.net
itd.
Solidarnost!
Zadnje novice: V Ljubljani so v sredo, 4.10. potekale demonstracije proti policijski represiji pred češko ambasado. Zbralo se je kakih 50 aktivistov, med katerimi so nekateri tudi izkusili trdo roko češke pravice. Solidarnostna akcija je uspela.
Vtisi
z evropske turneje Krik Disneylanda
Boco
Evo, na to turnejo smo se pripravljali celo poletje
in jo na koncu koncev tudi realizirali, tako in drugače. Da ne bom brez veze
nakladal, kako je vse to nastalo - naredi sam varijanta. In tako je tudi bilo.
Kombi smo nažicali od Železnikarjev, za kar se jim ponovno zahvaljujemo.
Kljub vsem sranju, kar se je zgodilo. A pojdimo po vrsti. Posadka: Mali, Hipi
in Panda (Kriki), jast (Boco) in šoferđija Fočo iz Postojne. Z nami so šli še
Kravanja + njegova pička Delphine in sicer samo do Švice, ker so potem nadaljevali
pot do Anglije, kdo ve če so potem tja tudi prišli. Srečno vseeno.
Štartali smo v noči iz četrtka na petek (1.9.) in smo do Švice potrebovali vsaj
10 ur, v glavnem preveč. OK, v Bienne smo prišli enkrat zgodaj popoldne, dovolj
zgodaj, da smo se pripravili na norijo. Bil je namreč začetek trodnevnega Schrott
Bar festivala. Pijanica do kraja! Kriki so igrali šele zadnji dan, v nedeljo
in smo se tako tri dni podili po vseh pijanskih kantonih Bienna, vsak po svoje.
Spat smo hodili šele zjutraj, ker se prej itak ni dalo. V teh treh dneh se je
dogajalo marsikaj - pred začetkom koncerta prva dva dni sta bila pred kupolo
(tu se je namreč vse dogajalo) dva ognjena showa/teater, v glavnem dobre pol
ure ogleda nadvse prepričljivih akrobatskih veščin domačinov + gostov iz Milana
in vse skupaj začinjeno z ogromno ognja, pizdarij, barve, oblek v stilu Mad
Maxa, s to razliko, da to ni bil film ampak resnična stvar. Enkratno! Videl
sem že najrazličnejše performanse, ampak kaj takega zares prvič v življenju.
No, tako nekako se je to dogajalo vse tri dni. Pozneje se je zvedelo, da je
par koncertov v Švici odpadlo in smo tako ostali v Schrott Baru vse do četrtka,
kjer se je v glavnem pilo in žuralo. Seveda pred svitom ni bilo spanja.
Naslednja postaja je bil Luzern, kjer smo se ponovno srečali z bendom Aurora
iz Madžarske (z njimi smo se videli že na festivalu). Koncert se je godil v
nekem ful dobro uštimanem klubu. Plac sam niti ne bi bil preveč napačen, če
bi dali več pive, a smo se sprijaznili, kaj češ. Naslednji dan smo odpičli proti
Zurichu, kjer smo tako zabluzli s kombijem, da bolj ne bi mogli. Znajdli smo
se namreč v sredini rdeče linije in so bile okoli nas same pute. Ke kriza! Mi
pa vsi ven iz sebe. OK, tudi to smo dali skozi in tako kar hitro našli plac,
kjer je bil zvečer koncert. To je bil bivši skvot, katerega je klapa, ki živi
tam, kar odkupila in se tako rešla vseh pizdarij. V kletnih prostorih imajo
ful odkačen prostor za koncerte. Tu so igrali še Counter Attack iz Belgije,
ki so bili prav tako na turneji. Koncert sam je bil kar v redu in tudi z alkoholom
niso škrtarili, kar je bilo kul.
Oba benda sta bila dobra in tudi ti Belgijci so bili dobri ljudje. Ampak, ker
brez presenečenj ne gre, smo na tem žuru trefnili na neko punco, ki je po rodu
iz Ajdovščine(!), živi pa v Švici. V glavnem, žur je bil in tako to šiba dalje.
No, zadnji koncert v Švici bi moral biti v Winterthuru, mestu oddaljenem le
kakih 20-30 kilometrov od Zuricha, tako da se nam ni mudilo. Okoli sedmih zvečer
smo štartali naprej in se spet srečali - z Auroro. Balkan terror! Koncert se
je odvijal v neki betuli in moram reči, da sem bil kar prijetno presenečen,
koliko ljudi se je nabralo, še bolj pa me je presenetilo, da smo na tem koncertu
srečali ful Srbov, ki so prišli na koncert. Super! Razlog več, da smo se ga
(spet) nalili. Po koncertu smo s kombijem puhnim klape odšli na nek žur v bližnji
skvot, kjer smo tudi spali. Drugi dan, ko smo se zbudili, smo počasi že delali
plane za naprej, a ker smo imeli day-off, brezdelje itd, smo tako ta dan raje
izkoristili oziroma bolje rečeno, užicali za nastop na nekem benefit koncertu
za lokalni skvot, v nekem mestecu (ime sem pozabil), oddaljenem le slabe pol
ure vožnje stran. Špica! Spet žurka! Ha, tu smo se dobili z La Fraction, frendi
iz Pariza in spet smo se ga nalivali s pivo. Sicer pa je tu igralo vsega skupaj
pet bendov in je bil nadvse zanimiv žur. Srbi so spet bili tu. Po koncertu smo
se odpeljali spat v Zurich in sicer v eno zaskvotano hišo, ki je prej služila
bordelu! Nemogoče! In še bolj neverjetno je, da imajo na terasi bazen, v katerem
se nas je nabralo kakih deset pijanih golih ljudi, kjer zajebancije ni manjkalo.
Kult! Kaj hočeš boljše za zaključek švicarskega dela turneje. Drugi dan pa zares
- čakala nas je namreč dolga pot do Nizozemske za nadaljevanje turneje. Tako
smo se s frendi pozdravili in si obljubili bližnje srečanje čez dva tedna na
festivalu Zoro v Leipzigu.
Po kakšnih desetih urah smo končno prilezli do Nizozemske, ki nam je že od vsega
začetka malo smrdela in to ne zastonj. Dobro, pridemo v Utrecht, kjer smo tudi
ostali večino dni. Ja, treba je še povedat, da so odpadli vsi koncerti v Belgiji
in smo tako spet imeli par prostih dni.
Že takoj prvi dan, ko smo prišli tja smo videli, da tu takega žura ne bo kot
v Švici. Ljudje tam so taki čudni, sploh ne vejo kaj je žur! Cele dneve sedijo
v svojih coffee shopih i pušijo ono drogo in se ne zmenijo kaj preveč za ostale.
Edine face so bili eni skvoterji, ki so nam dali plac za spat v njihovi hiši,
dali so pivo in za kadit. Tko nekako smo životarili do četrtka, do prvega koncerta
v Den Haagu. Tu je bil koncert v nekem ogromnem skvotu s ful čudnimi bendi -
kao rokerji! En bend bolj v pizdi kot drugi, sreča da so nas reševali Kriki,
ha. Drugi dan pa spet nazaj v Utrecht, vmes sta odpadla še dva koncerta in smo
tako bili prisiljeni ostati tam. Živ dolgčas in sranje. Spali smo v nekem skvotu,
ki se klical Ubica, znaš ono - kod ubice... Samo bi si kdo res zaslužil, da
bi ga ubili, saj so nas prav v tem kurčevem Utrechtu okradli narkiči! Iz noči
na petek v soboto, edino noč, ko noben ni spal v kombiju in edino noč, ko je
padal dež so nam namreč vdrli v kombi in ukradli dve kitari, pedal za bobne,
fotoaparat in nahrbtnik, v katerem je imel Panda pašaport. Fuck! Kaj smo hoteli
drugega, kot vse skupaj prijavit na policiji, kjer so bili zelo prijazni in
so nam naredili policijski report v katerem je bilo opisano vse, kar se je zgodilo
in ta kos papirja je potem veljal kot uradni dokument namesto potnega lista.
Tako smo do nedelje gnili v tem Utrechtu in zvečer je bil koncert v klubu ACU.
Tu so se pojavili še P.C.P. iz Groninghena in Španci El Corazon Del Sapo. Koncert
sam ni bil kdo ve kaj, a bila je dobra žurka. Seveda tudi kombi čez noč ni več
sameval in smo tako po koncertu spali v dveh noter. Čez gvišno ga ni, pravijo.
Naslednji dan je bil že ponedeljek in ker je bil day-off smo se tako zmenili,
da bi lahko odšli z obemi bendi na koncert v Rotterdam, kar gotovo nismo zgrešili.
Če je bil kje na Nizozemskem žur, je bil to sigurno v Rotterdamu! Igrali so
isti trije bendi kot prejšnjo noč. Prvi so bili P.C.P., kjer se je vse začelo.
Drugi so bili Krik in tu je prevladal kompleten kaos. Na odru se je znašlo vse,
kar je bilo možno postaviti na oder - od okrasnih rastlin, do stolic, mize,
ščetke za čiščenje wc školjke, odmaševalnik in še eno morje najrazličnejših
"rekvizitov". Pri Špancih je vse doseglo svoj vrhunec in je na oder
letelo dobesedno vse, kar je lahko letelo! Neviđen žur! No, drugi dan smo se
poslovili, v bistvu za kratek čas, saj se bomo gotovo videli še na Zoro festivalu.
Tako smo odrinili naprej proti Nemčiji in sicer proti Bielefeldu, kjer smo se
ponovno srečali z Auroro. Evo, pa je bila spet zabava, tudi zaradi tega, ker
v Nemčiji ne skoparijo s pivo, he. Dobro, da so imeli v tem klubu nekaj delavnic
in smo tako namesto razbite šipe iz plastike usekali na mero in jo postavili
tja, kjer je nekoč stala šipa. Še dva koncerta in potem končno nazaj domov.
Seveda so si morali Kriki na vsakem koncertu sposojati kitare in so tako na
zadnjih par koncertih vedno zveneli drugačno, a še vedno direktno in udarno.
Po Bielefieldu je bil na vrsti Magdeburg, na vzhodnem delu Nemčije. Koncert
je bil v kleti nekega skvota. Tu sta nastopala še neka dva tipa iz Avstralije
pod imenom The Biggots in bivši Hiatus - Skew-Whiff. Še sreča da so bili oni
tu, da so nam lahko posodili kitare, saj je ta Avstralec, ki je igral na kitaro,
imel eno tako čudno reč - doma predelano kitaro in je bila pol bas in pol solo
in je upal igrati na bas ter solo ojačevalec naenkrat. Zares čudna zadeva! Po
koncertu smo šli spat v nek drugi skvot, kjer se je pilo še do jutra (vsaj zdi
se mi). Tu nekje sem omagal in kdo bi vedel, kaj se je še zgodilo.
OK, zdej smo pa tle- še zadnji, ma res zadnji žur te turneje - Zoro festival,
Leipzig! Oddaljeni smo bili le kakih 70-80 kilometrov, a zaradi nekih zastojev
in obvozov smo do tja porabili ful časa. Pa smo vseeno prišli. Tukaj ne bi rad
niti dosti bluzil, ker mislim, da je nepotrebno, saj smo pili tri dni in če
povem po resnici, se dosti niti ne spomnim. Vem samo to, da je tukaj bil tudi
Ljubič, Tea in Tanja ter tri Ljubljančanke, ki so se venomer nekaj zgubljale.
V glavnem - turneja je bila v redu, razen če nas ne bi oropali, normalno. 25
dni smo preživeli kot se je dalo in to je to. Drugo leto pa spet! Chupa la raka!
VideoGONG je
pregled svobodnega videa in animacije, ki bo letos drugič zapored odprl priložnost
neodvisnim video ustvarjalcem, da predstavijo svoja dela tudi širši publiki
na XV. festivalu Film Video Monitor v Gorici (Italija) od 25. do 28. oktobra
2000.
VideoGONG je zasnovan kot komunikacijski kanal, preko katerega se vzpostavi
diskurz med različnimi kulturami, v prvi vrsti med Slovenijo in Italijo. Letošnji
posebni gostje ali sodelujoči v komunikaciji so neodvisni avtorji iz Jugoslavije,
Bosne in Hercegovine ter Hrvaške.
Vizualna forma prepričljivo in svobodneje zaznava podobo sveta, utrip življenja
in vibracijo družbe. VideoGONG je priložnost oblikovanja, raziskovanja in soočenja.
Namen in cilj VideoGONGa ni samo enkratna projekcija del svobodnih ustvarjalcev,
temveč aktivna in kakovostna promocija avtorjev in njihovih video kreacij. Tako
je bil izbor del prvega VideoGONGa predstavljen na festivalu vizualnih komunikacij
Magdalena v Mariboru, v Slovenski Kinoteki v Ljubljani in v Subotici na jugoslovanskem
Festivalu jeftinog filma.
Kinoatelje kot organizator želi ovrednotiti in razvijati filmsko in video kulturo
prostora, v katerem deluje. S tem namenom bo podeljena nagrada VideoGONG, za
katero se potegujejo avtorji, ki živijo in delujejo v obmejnem pasu med Italijo
in Slovenijo. Mednarodno žirijo sestavljajo Amra Baksić (koordinatorka, laboratorij
Pro.ba, scca, Sarajevo), Moreno Miorelli (kulturni manager, Postaja Topolovo,
Benečija; Dnevi animacije, Tarcento) in Igor Prassel (svobodni novinar, urednik
Stripburgerja, Ljubljana). Žirija bo izmed vseh prijavljenih del izbrala selekcijo,
ki bo predvajana na nacionalnem programu TV Slovenija.
XV Film Video Monitor bo predstavil slovensko filmsko, TV in video produkcijo:
Jebiga, Miha Hočevar; Porno film, Damjan Kozole; Mokuš, Andrej Mlakar; Dom Svobode,
Sašo Podgoršek; Hop, Skip & Jump, Srdjan Vuletić, Filmi študentov AGRFT,
Nuba čisti ljudje, Maja Weiss?
Italijanski filmi: Estate Romana, Matteo Garrone; Sangue viva, Eduardo Winspeare?
Natančen razpored programa bo objavljen na naši spletni strani www.kinoatelje.org
Spremljevalni program:
Razstava Stripburgerja, ki jo
pripravlja Strip Core iz Ljubljane. Strip kot samostojna disciplina v neposredni
povezavi z animacijo in filmom.
Predstavitev projekta Videodokument ? video umetnost v slovenskem prostoru 1969
? 1998. Obširen pregled trideset let video umetnosti v Sloveniji, v katerem
se predstavlja 21 umetnikov z 130 deli. Katalog spremlja knjižica esejev in
CD -rom. Projekt je pripravil SCCA, Zavod za sodobno umetnost - Ljubljana.
Okrogla miza Italija in Slovenija:
produkcija in koprodukcija v Evropi
Sobota, 28.10.2000, ob 10.00
Povezala bo mlade neodvisne ustvarjalce z že uveljavljenimi kolegi. Diskusija,
javna debata, v kateri bomo govorili o razvoju profesionalnega profila producenta.
Prisotni italijanski in slovenski, profesionalni in neodvisni producenti, kritiki,
predstavniki institucij in avtorji bodo izmenjali svoje izkušnje, odprli debato
o možnostih mednarodnih koprodukcij, načinu financiranja projektov...
Razstava
Od 17. do 31.oktobra 2000
Biblioteca Statale Isontina, Ulica Mameli 12, Gorica
Fritz Lang ? Skulpture in film v slovenskem slikarstvu dvajsetih let, ki jo
je pripravila Slovenska Kinoteka iz Ljubljane.
..pa mogoče še kaj.. Nasvidenje v Gorici. Vstop prost.
Dejavnosti MCNG v oktobru
- Jezikovni tečaji: ruščina, kitajščina in španščina
(vsi jezikovni tečaji potekajo dvakrat tedensko, trajanje tečaja 60 ur)
- Tečaj risanja - Priprava na sprejemne izpite na Fakulteti za arhitekturo
- Tečaj kitare
- Tečaj igranja na afriške bobne (28. in 29.10.2000, od 16.00 do 19.00 ure)
- Aerobika - vsak torek in četrtek od 19.00 do 20.00 ure.
- Medijska delavnica
- Dramska delavnica
Informacije in vpisi vsak dan od 9.00 do 20.00 ure na tel. 05 333 40 20 ali
mc.ng@siol.net.
13. brat pospešeno
pripravlja dve papirnati izdaji, tradicionalni
zin 13. brat ter politekonomsociorevolucionarni časnik z delovnim naslovom Svojtok
v sodelovanju s KUD Anarhivom, ki naj bi luč sveta ugledala v decembru. Prispevke
še vedno zbiramo do 31. oktobra. Medtem naj vas kratkočasi stalna koncertna
ponudba v ajdovskem Klubu Jutro.
18.10.2000 - Boy Sets Fire (ZDA),
Up John (Ajdovščina)
Le redkokateri današnji hardkor bend tako uspešno združuje trdno politično zavest
s predanostjo glasbi kot to počnejo Boy Sets Fire. Angažirani bendi slovijo
po svojih agresivnih glasbenih izbruhih, zato so tile Amerikanci dobrodošla
poživitev. Čeprav so fantje očitno komunistično/ levičarsko usmerjeni, so njihove
pesmi lahko tudi zelo vase poglobljene. Letos so izdali nov album After the
Eulogy za Victory records, ki ga tudi predstavljajo na tej turneji. Sicer pa
smo bend že lahko videli konec leta 1998 v Ajdovščini, kjer so potrdili odličnost
njihovih albumov. Predvozači bodo melodično razneženi ajdovski pankerji.
Diskografija: Consider (1995), The Day The Sun Went Out (1997), In Chrysalis
(1998), After The Eulogy (2000)
www.boysetsfire.com
3. in 4.11.2000 - "A si živ ali si
mrtev?" festival
Petek, 3. november: Zegota (ZDA), Petrograd (Luxemburg), Enfold (Nemčija), Clean
(Hrvaška)
Zegota prihajajo iz Severne Karoline in črpajo navdih iz raznovrstne zapuščine
hardkorpanka. Pri tem se v veliki meri naslanjajo na metal. Snemajo za založbo
Crimethinc na kateri domujejo tudi bolj razvpiti Catharsis, kar hkrati pomeni,
da gre za politično angažiran bend. Luksemburžani Petrograd imajo v nekaj letih
za seboj že veliko izdanega materiala. Predvsem imajo radi deljene izdaje, tako
da so doslej izdali že nekaj split singlov, split 10" in tudi split 12".
Servirali pa so nam tudi njihov odlični album Isabelle. Osnova njihove glasbe
je melodični punk rock, ki ga pa uspešno nadgrajujejo z reggae, new wave vložki
in celo kakšnimi retro wahwah vložki s konca 60-ih se znajdejo vmes. Protestništvo
je všteto v ceno. Nemci Enfold se maskirajo v metal bojevnike, vendar ne morejo
skriti svoje pankerske duše. Zato svoji glasbi dodajo še nekaj hrupa in kaosa,
tako da le ni vse tako zelo simfonično. Kvintet Clean so že večkrat nastopili
pri nas in še naprej vztrajajo pri modernem emocionalnem, metalno obarvanem
hardkoru.
www.crimethinc.com
Sobota, 4. november: Second Thought
(Švedska), Assel (Švedska), Razlog za (Hrvaška),
All For Nothing (N.Gorica) Low Punch (Ajdovščina),
Fuck Copyrights (od vsepovsod)
Second Thought nam bodo postregli s hitrim in kratkim hardkorom, medtem ko njihovi
rojaki Assel prisegajo bolj na grindkorovsko varijacijo panka. Obe skupini se
prvič predstavljata na tem delu sveta, zato jih nikakor ne zamudite. Kutinčani
Razlog za so že nekaj let na sceni. Dosedaj so nam postregli s singlom in dvemi
kasetami. Prisegajo na stari dobri hitri hardkor, t.i. old school. Metal hardkorovci
All for Nothing bodo zopet postregli z nekaj novimi vižami.
Domačini Low Punch bodo v pričakovanju izida njihovega prvega albuma prav gotovo
zadovoljili vse ljubitelje brzine in postregli z najnovejšim materialom. Konglomerat
Fuck Copyrights je svoje ime vzel zares in se odločil napraviti konec kopiranju
starih uspešnic v novi preobleki. Igrajo samo priredbe, kajti najboljše pesmi
so že napisane.
Še novičke:
Vseprimorska zasedba Pizda Materna je pred kratkim izdala novo split 12"
ploščo, ki si jo deli z Makedonci Brigade OD. Na njej ostajajo zvesti svojemu
temačnemu posthardkoru z angažirano držo. Da ne omenjamo lepo poslikanega vinila,
ki bo prevzel marsikaterega ljubitelja psihadelike in vsega kar spada zraven.
Krik Disneylanda so se vrnili z uspešne evropske turneje po Švici, Nizozemski
in Nemčiji.
Prva
ovira za Mostovno
Erik Bizjak
Zavod Masovna se bori za nekaj dobrega.
To ni le boj za prostor, kamor boš šel lahko "žurat", ko se ti bo
zahotelo. Gre za nekaj bolj kompleksnega, dolgoročno gledano za bolj kakovostno
življenje vseh nas. Takšna je vizija zavoda oz. posameznikov znotraj njega.
Toda to je le začetek, je le teoretični del brez praktičnega. Tu se seveda postavi
vprašanje, ali bo ?dobra? zamisel tudi funkcionirala, kajti dejavnost Mostovne
bo v glavnem temeljila na odzivu ljudi, torej v prvi vrsti na vašem odzivu
kot odzivu publike.
Povod za pisanje mi je dal petkov večer, ko se je v centru mesta (na Bevkovem
trgu) dogajal koncert mladih nekomercialnih skupin, katerega je podpirala ena
od strank predvolilnega boja, saj ni pomembno, katera. Pomembno je to, da se
je nekaj dogajalo! Bendi so bili dovolj dobri, ljudi pa ravno za
vzorec. Kje so zdaj vsi tisti, ki v Novi Gorici pogrešajo dogajanje, koncerte,
nekaj za nas, mlade. Zaman iščem razloge, ki bi upravičili slab obisk, nakar
me prešine misel, da so izgovori, ki se ponavadi naslanjajo na vreme, ozvočenje,
glasbo, organizacijo ali kaj podobnega, le pretveze za lenobo oz. pasivnost
današnje mladine. Ob tem se najprej vprašam: kako bo v takem mestu lahko delovala
Mostovna? Težko!
Pred objavo tega članka sem bil opozorjen, da je mogoče politika oz. strankarstvo
vzrok za neudeležbo na koncertu. Tudi sam sovražim politiko in ne pripadam nobeni
stranki. Pa kaj! Če se nekje v našem mestu kaj dogaja, grem vsaj pogledat.
S tem spodbujam mladinsko dogajanje bolj kot nekdo, ki samo godrnja, da se nič
ne dogaja in čaka na odprtje Mostovne. Treba se je zavedati, da za obstoj Mostovne
ni potrebna le aktivnost organizatorjev in ustvarjalcev, pač pa je ravno toliko
pomembna publika, njeno odzivanje in spodbujanje tega. Kajti kdor misli, da
bo mladinska scena ob odprtju Mostovne zaživela kar "čez noč", najverjetneje
živi preveč visoko v oblakih. Mladinsko kulturo je potrebno postopno vzgajati,
sploh pa pri nas, kjer ta že dolgo životari. Stvar se počasi spet rojeva in
skuša uveljaviti, mi pa je očitno ne spodbujamo dovolj. Iščemo napake organizatorjev,
bendov in drugih nastopajočih (najdeš jih, če jih iščeš!), namesto da bi cenili
njihov trud in k temu spodbudili še druge. Srečo moraš imeti, da sploh še kje
zaslišiš aplavz. Pa ne, da je vse tako zanič, le nobenemu se ne da več ploskati
? ni kaj, lepa spodbuda za nastopajoče. Nezainteresiranost publike kaže tudi
anketa, v kateri le malokdo kot prizorišče dogajanja v našem mestu omenja Rutarja,
kjer je bilo letos kar nekaj koncertov ali Perlo (jebeš plac, če je dobra muzika).
Naj vam pojasnim, da ta kritika ni namenjena le bralcem Masinfa, pač pa vsem,
ki se jih tiče mladinska kultura. Ta medij sem izbral, ker tu najlažje izraziš
svoje mnenje (Priporočilo: pišite tudi vi!), po drugi strani pa ste bralci Masinfa
prvi, ki boste lahko v zvezi s tem kaj storili, saj vam za prihodnost Mostovne
verjetno ni vseeno.
Torej ne čakajte na sanje, začnite jih živeti. Ne pričakujte od organizatorjev,
da bodo naredili zabavo (ali vam jo celo prinesli na dom). Ti jo le omogočijo,
naredijo pa jo lahko le ljudje. Če ljudi ni, bo tudi organizatorjev takšnih
zabav vedno manj. Malo bolj posplošeno bi lahko rekel: vstanite izpred TV-jev,
pridite iz barov in zakotnih "džointarskih" placov vsaj takrat, ko
se vendar kaj dogaja. Naj se vidi, kdo sploh smo, mi "mladi".
Elektronsko
mesto Nova Gorica
Simon Markič
Na hitro posajene cvetlice znamenite
ozelenjevalne akcije se še niso imele časa posušiti, ko je z občine že priletela
nova zamisel. Bolj mimogrede in z ne preveč pompa, a ravno zato skoraj preveč
lepa, da bi bila resnična: Nova Gorica naj bi z državno in evropsko pomočjo
postala testni primer slovenskega elektronskega mesta.
Osnova elektronskega mesta je omreženje vseh prebivalcev, ustanov in podjetij
v internet, nakar so možnosti uporabe skoraj neomejene. Celo vrsto nadležnih
opravil lahko postorimo kar od doma: obiske na banki, različnih uradih, nakupovanje
itd. zamenja klikanje po spletnih straneh. Ni nam treba na sestanke, preprosto
se povežemo v videokonferenco. Pisarniškim delavcem ni treba vsak dan v službo,
saj večino dela opravijo doma, povezani s svojimi delovnim mestom. Posledica:
več prostega časa, manjša gneča v mestu, nižje cene, bolj čist zrak... Zagotovljeno
in preverjeno v nekaterih evropskih mestih.
Že v prvi najavi me je med naštevanjem možnosti uporabe zmotila navedba, da
naj bi na kabelski TV (katere omrežje naj bi uporabili pri povezovanju v internet),
objavljali različne razpise. Prosim? Če imamo vsi internet, čemu potem še objavljanje
na televiziji? Dvom v razumevanje elektronskih medijev se je potrdil nekaj kasneje
pri dejanski objavi razpisov na TV Primorka: na televizijskem zaslonu smo lahko
občudovali faksimilne kopije tiskanega gradiva!
Potem je sledilo še nekaj pojasnil, ki so pogasila preveliko navdušenje nekaterih:
država bo preskusno mesto izbrala na razpisu, evropska podpora je možna, ni
pa še zagotovljena. Na razpisu se bo Novi Gorici pridružilo še nekaj slovenskih
krajev.
In s čim lahko naše mesto pred ostalimi dokaže svojo upravičenost? Zanašanje
na dobro pokritost naselij z vodi kabelske TV je zelo optimistično. Sistem goriške
kabelske televizije je sorazmerno nov, a kljub temu so pri gradnji pozabili
na združljivost s sodobnimi tehnologijami. Začetni prihranek bo tako prinesel
le precejšnje stroške prilagajanja omrežja. Če bo do tega sploh prišlo - v anketi
kabelske TV je pred tremi leti več kot polovica naročnikov želela dostop do
interneta. Danes je njihov delež verjetno še občutno večji, a nič na kaže, da
uprava kaj načrtuje v tej smeri. Morda pa bi kazalo postaviti brezžični sistem,
tudi za vse še neomrežene - če že nimamo Teslinega prenosa energije, naj dobimo
vsaj informacije!
Dalje: koliko je Nova Gorica sploh prisotna v digitalnih medijih? Referenčna
Altavista kot prvi zadetek najde stran z najavo "našega" festivala
Pixxelpoint (:-))), najpogostejše so omembe
v zvezi z grbom in zastavo ter igralništvom - na eni od strani je Nova Gorica
navedena celo kot "igralnica v Solkanu"... V nič lepši luči je ne
kažejo niti ostali tuji iskalniki.
V domačih seveda najdemo pravi naslov občinske strani, pred kratkim postavljene
www.nova-gorica.com, ki pa že kaže popuščanje
začetnega navdušenja nad novo igračko, ob nepopravljenih, kar butalskih šlamparijah.
O županu npr. zvemo skoraj vse, tudi tekoči razpored njegovih obveznosti, le
imena ne najdemo nikjer. Poštni naslovi se glasijo na domeno .si, projekti so
se ustavili pri Entente Florale. O elektronskem mestu ni ne duha ne sluha.
Upravno enoto Nova Gorica najdemo na vladnem strežniku
http://www.sigov.si/ueng/. Sicer nekoliko zavito so tu našteti vsi občinski
uradi, telefonske številke in številni postopki, v bistvu cel kup koristnih
reči. In vendar cel kup stvari premalo. S prav malo truda bi lahko npr. objavili
obrazce, ki bi jih doma v miru izpolnil in nato poslal po pošti. Čeprav je prava
stvar seveda šele neposredni prenos podatkov, brez praskanja po papirju in lepljenja
kolekov.
Tu pa se šele začnemo prav zapletati v čarobni svet informatike in komunikacij.
Če naj bi elektronsko mesto zaživelo, mora najprej dobiti svojo "digitalno
dušo" in živčni sistem, ki bo vse vključene strukture - upravo, gospodarstvo,
šole itd. povezal v enoten in celovit sistem. Da vas v pisarnah ne bodo spraševali
po podatkih, ki jih imajo za sosednjimi vrati, da za elektronske storitve ne
bomo rabili petnajst različnih kartic in načinov dela. Brez izjem za zamudnike
- sistem lahko deluje samo v celoti. Kaj ti pomaga, če po elektronski poti prihraniš
nekaj ur, če moraš drugje na na kakšen "ročno arhiviran" dokument
čakati nekaj tednov. Za cilje, ki naj bi jih doseglo elektronsko mesto, je celoten
utečen sistem treba postaviti na novo, oklestiti balast in ga prilagoditi novim
tehnologijam. Odveč je omenjati ogromne stroške in vlaganja, a morda še večja
težava je pomanjkanje ustrezno usposobljenih ljudi, ki bi tak sistem postavili
in ga nato vzdrževali. Ko si enkrat odvisen od elektronike, vsaka težava povzroči
veliko hujše posledice in motnje normalnega življenja. "Testni projekt"
obenem tudi pomeni možnost polomije in zaostajanja za ostalimi, ki se bodo učili
na tvojih napakah.
Na hitro je to le nekaj podrobnosti, ki pa, upam, vseeno silijo k razmisleku.
Kako bi nov način dela vplival na naše življenje, navade in druženje, pustimo
za naslednjič.
V praznični prilogi Primorskih novic smo v enem od vmesnih komentarjev zvedeli,
da je bilo v "Novi Gorici za mlade kar nekaj narejenega". Z zlobnim
protikomentarjem se lahko obesimo na tisti "kar nekaj", namigujoč
na znani "kr neki", brez repa in glave. Vse prevečkrat se dela in
govori "kr neki" na pamet in brez pravih rešitev. Včasih tudi tako
kakšna stvar uspe, pri projektih, kot je elektronsko mesto, pa se ne da blefirati.
Če občina ne misli pristopiti resno in strokovno, je bolje, da privilegij poskusne
bele miši prepusti drugim.
V naslednjih
tednih vam svetujemo, da se odpravite na sledeče nastope.
info tudi na: www.rockvibe.com:
MKNŽ, Ilirska Bistrica:
27.10.00 Cerberus Shoal (ZDA)
03.11.00 The Flying Luttenbachers (ZDA)
15.11.00 Windfall (ZDA)
17.11.00 All Scars (ZDA)
23.11.00 Pachinko (ZDA)
Buba:
08.11.00 Sonic punkrok stoner blues night: Spirit Caravan (ZDA; Wino
iz The Obsessed, Tollota - založba, ki jo vodi bas kitarist Fugazi Joe Lally),
Beaver (NL, Man?s Ruin Rec.), Ljubljana/ Orto klub
15.11.00 Windfall (ZDA), Ilirska Bistrica/ MKNŽ
23.11.00 Alabama Thunderpussy (ZDA, Man?s Ruin Rec.), 5 Horse Johnson
(ZDA), Ljubljana
22.11.00 in 23.11.00 Pachinko (ZDA, Alternative Tentacles), Zagreb in
Ilirska Bistrica/MKNŽ
01.12.00 Vandals (ZDA), Ataris (ZDA, Kung Fu Rec.), Ljubljana/ Metelkova
FV Music:
17.10.00 Vegas Thunder (ZDA), Gasolheads (Francija)
16.12.00 Electric Circus Caravan: Bob Log III, The Monsters, The Dead
Brothers, Steve Westfield, Guitar Fucker, Reverend Beatman, Art-mode, A-poetik...
Klub Zakon, Vrhnika
20.10.00 ob 22:00
Vrhniški rokerji Hic Et Nunc se bodo predstavili z novim pevcem Brunom,
ki je prišel iz hrvaških Spoons. Koncert je več kot vreden ogleda, saj v domačem
kraju niso nastopili že več kot dve leti.
Vstopnina: člani KVŠ: 400 SIT, ostali: 800 SIT
10.11.00 Rambo Amadeus
Poorky Concerts:
05.11.00 Sunalps Reggae festival: Mad Profesor, Lee Scratch Perry,
Regae Daughters in Sunny Orchestra, Ljubljana/ Hala Tivoli
Vinyl:
12.11.00 HIM, Ljubljana/ Hala tivoli
Willard Grant Conspiracy
Mary Lorson (Madder Rose / Saint Low)
26.10.00 - Piran, Teater Tartini
28.10.00 - Ljubljana, Klub K4
Škuc Ropot:
19.10.00 Big Foot Mama, Utopija, Ljubljana (Hala Tivoli) ob 20.uri
21.11.00 Firewater, Ljubljana/ Orto klub ob 21.uri
December: Asian Dub Foundation, Ljubljana/ Festivalna dvorana ali Železničarski
muzej
25.01.01 The Offspring, Ljubljana/ Hala Tivoli ob 20.uri
Festival
kontrada, zaključne prireditve
14.10.00 ob 21h, Dobrovo v Brdih (Grad - Viteška dvorana):
All Capone Štrajh trio z gosti (Slovenija)
Na koncertu bo All Capone Štrajh trio premierno odigral nova dela Gregorja Strniše:
Krka, Limonada na Verandi ter Glasba X1
Vstopnina: 1.000 sit
Kar češ brass band (po zaključku All Capone
Štrajh tria, brez vstopnine)
20.10.00 ob 21h, Nova Gorica (Kulturni dom - mala dvorana):
Bruno Cesseli (Italija) - klavir (solo koncert)
Vstopnina: 700 sit
21.10.00 ob 21h, Nova Gorica (Kulturni dom - velika
dvorana):
Quartetto Orizontale in Nguyen Le Trio Sand
Vstopnina: 2.100 sit
28.10.00 ob 22h, Dobrovo v Brdih (Klub Strelišče):
Primož Grašič s skupino
Vstopnina: 500 sit
Na podstrešju Gotske hiše (Kanal ob Soči) je odprta
likovna razstava Nede Germek. Razstavo si lahko ogledate ob prireditvah
v Gotski hiši.
Vstopnice lahko kupite uro pred pričetkom koncertov.