Masinfo Mostovna


Masinfo 5&6
avgust 2000

V tej številki:

Tomaž Ljubič: Kaj je na stvari
Infiltratorji: Selektivno novinarstvo
Odzivi bralcev
Programi: Mladinski center, Poletna scena KGŠ
Pixxelpoint
Ambulanta za bolezni odvisnosti Nova gorica
Marko Rusjan: "Jeju mamile"
Nataša Velikonja: Nehomofobične generacije
Varja Velikonja: O rokovski (ne) kulturi
Reka miru
Marina&Vanja: Moda
Nastja Gregorič: Mostovna. Most. Mladost je norost - čez potok skače, kjer je most.
Marko Rusjan: Obsedeni s skejtanjem
Natečaji in sodelovanja
13.brat
Kam naj se dam? Pregled koncertov in festivalov
Napovedi glasbene promocije Rock vibe
..Elvis Jackson, Psycho-Path, Zaklonišče prepeva, Rodoljubac, Shyam, Niowt

 

Kaj je na stvari
Tomaž Ljubič

Rušenje zidu oziroma dan odprtih vrat smo predvideli v začetku julija, pa se je svet zavoda tik po izidu prejšnje številke glasila odločil drugače. Zaradi zahtevnosti organizacije prvega javnega dogodka v objektu Mostovna smo tako določili nov, dosegljiv datum, 24. avgust dvatisoč. Smo zdaj pripravljeni? To je vprašanje za zavod Masovna in hkrati za mestece Nova Gorica. V imenu zavoda bi lahko mirne duše rekel, da smo se pripravljeni spoprijeti z objektom in prevzeti odgovornost tako za varnost objekta v tako občutljivem okolju, kot za umestitev primernega programa za mlade, raznovrstne obiskovalce.
Z rušenjem zidu, včasih so postavljali temeljne kamne, z vstopom v objekt nastanejo nove razmere. Dimenzija je nova. Objekt je dostopen z glavne ceste. Vstopiš kot človek. Neobremenjen z železniškimi tiri. Vsaj tako si želimo. Kako bo reagirala soseska, nam ni znano, saj vseh vplivov in reakcij ne moremo predvideti. Slovenske železnice, Kurivo, poslovni kompleks STO, stanovanjska stavba, Livarna, Roto Inox, Gostol, zahodna meja, Cestno podjetje in še kdo postanejo naši sosedje. Z vselitvijo se prenaša utrip na zahodni del mesta, tako da postane vse dogajanje na tem prostoru opaznejše, živahnejše, svetlejše. Zgodovinski dogodek zrušenja trimetrskega zidu, želja in pripravljenost na vselitev v ta objekt, pa še ne pomeni dokončne vselitve. Precej naporov in usklajevanj bo potrebnih za pripravo objekta. Pričetek izgradnje dostopa do Mostovne pa je nedvomno ena od pomembnih faz zagotavljanja potrebne infrastrukture, kar je istočasno tudi delna realizacija sklepa mestne občine.
V zavodu si seveda želimo, da bi postopki potekali karseda hitro, oziroma, da bi jih kar preskočili. Brez prepotrebnega prostora za ustvarjanje in druženje dnevno izgubljamo. Mnogi dogodki ostanejo neuprizorjeni v našem mestu. Delovanje zavoda je v takih pogojih, brez osnovnih danosti, nemogoče. Zasilna pisarna je premajhna, da bi v njej delovali klubi, zato v tem trenutku deluje bolj kot interesno središče. Klubi smo dejansko v enakem položaju kot tri ali štiri leta nazaj. Prostora za delo nimamo, nimamo prostora za druženje, skratka nimamo pogojev. Govorice, češ saj ta mladina ne dela nič oziroma saj nimajo nič za pokazat, so odveč. Res je, da se našega dela na zunaj ne vidi toliko, kot ga sicer mi sami občutimo. Že samo izdajanje tega glasila je za nas nepopisno veliko delo. Priprava idejnega osnutka za prenovo objekta je za nas neprecenljiv dosežek, saj so v ideji za prenovo strnjeni realni izvedbeni predlogi za čimprejšnjo oživitev objekta. Storili smo, kar se je storiti dalo. Še zmeraj pa obstaja možnost, da pojmi Mostovna, Masovna, Masinfo ostanejo virtualni. Da se to ne bi zgodilo in da bi se to potrdilo, Te vabimo, da skupaj prebijemo zid, da skupaj odpremo to novo dimenzijo in se približamo vselitvi.

 

Selektivno novinarstvo

Lokalni mediji nam zadnje čase posredujejo skoraj brez izjeme navdušene reakcije krajanov nad lepoto in urejenostjo Nove Gorice. Upamo, da se bo popravkih zunanjščine mestna uprava z enako vnemo potrudila še, da vsej tej krasoti vdahne tudi življenje in ustvarjalno vsebino.
Naši infiltratorji medtem ne počivajo in z njihovo intervencijo smo v Dnevniku lahko prebrali mnenja tistih, ki jih domači poročevalci običajno ne opazijo.
(skeniran članek iz Dnevnika, viden na papirju in .PDF verziji)

 

Odzivi bralcev

1.
Tokrat objavljamo reakcijo bralca na naše pisanje v 4. številki in odgovor nanjo, ki smo si ga privoščili zaradi periodike izhajanja Masinfa. Dialog z enomesečnimi premori bi namreč hitro zvodenel.

Marko!
Z zanimanjem sem prebral tvoje pisanje v Masinfu. Moram reči, da mi je postalo všeč, čeprav sem pomislil - mi finansiramo tako glasilo, pa tako "grdo" piše o občini in županu. Pluralnost medijev, različni pogledi na svet, življenje in nenazadnje Novo Gorico, so dobrodošli in mogoče jih je celo premalo. Jaz pravim: človek, ki veliko dela, tudi greši.
Pa pojdimo kar po vrsti.
Ograja pri OŠ Ledine je res "škifo" in jo bom z vsemi močmi poskušal odstraniti, čeprav ni moja ideja. Mesto Nova Gorica je bilo vedno mišljeno kot odprto, zato mora tako tudi ostati.
Rešetke na vhodu v Gimnazijo so posledica pritiska upravljalcev obeh šol na zavarovanje t.im. družbene ali državne lastnine. Res je, na obeh šolah je bilo nekaj kraj, tako lastnine kot tudi redovalnic. To seveda ne opravičuje železne zavese. Mogoče bi to lahko opravičili le s tem, da so vse šole po svetu zgrajene v bistvu kot kondominiji - to je z zaprtim atrijem, kjer "profoksi" pazijo na dijake kot v zaporu.
Mesto se res poteguje za prestižni naslov lepega kraja. Ali je že dovolj lepo samo po sebi, da je človek zadovljen, je res vprašanje, če pa ga primerjamo z grdim, bi prvemu le dal prednost. Ni pa res, da mesto urejamo zaradi komisije. To sem že večkrat povedal. Urejamo ga za prebivalce. Če jim kaj ne bo všeč, bomo pač popravili. Saj veliko damo na javno mnenje.
Mesto je namenjeno tistim, ki v njem živimo. Če bodo pač mladci imeli potolčena kolena, jim jih bomo zaflikali, poti pa popravili. Boste pa denar vrgli stran - boš rekel - in prav imaš.
Zmanjševanje zelenih površin - prednamci so jih predvideli še manj, mi jih z muko držimo nazaj. Kapital ima pač samo eno logiko, ki je skregana z zelenicami. In to ne le pri nas.
Če imaš kakšne (tudi odštekane) predloge, jih pošlji - kritizirati je veliko lažje kot kaj spremeniti.
Lep pozdrav,

Črtomir Špacapan,
Župan


Črtomir!
Hvala za prejeto pismo. Pri Masinfu (in tudi Masovni) smo veseli vsakršne reakcije na naše delovanje. Kritike na kritiko pa še toliko bolj.
Poskušal bom odmisliti očetovsko pokroviteljski ton pisma in se dotakniti samo vsebinskih vprašanj, čeprav nam včasih tudi sam slog pisanja olajša analizo nekega pisanja.
Vesel sem, da se v veliko stvareh strinjava. Na prvi pogled bi lahko rekli, da ni več o čem razglabljati. Pri tem se lahko ujamemo v past totalne postindustrijske družbe, v kateri naj ne bi bilo več konfliktov in kontradikcij v družbenih odnosih. Vendar nekatere podrobnosti kljub temu bodejo v oči.
Moja kritika preurejanja mesta je bila podana kot konkreten primer spreminjanja naselij in same družbe. Zelenica ima v tem zapisu poleg dejanske vloge, kajti večina imamo raje zeleno kot sivo, predvsem simbolno vlogo. Vlogo narave, ki jo prav kapital s svojo logiko profita, nezadržno spreminja na slabše. Prvotne zasnove mesta so ponujale bolj zeleno podobo. Ne vem, kdo je predvidel še manj zelenih površin. V kolikor se strinjava glede relacije zelenica: kapital, potem nam ostane samo še eno vprašanje. Na čigavi strani sva, kajti tukaj ni vmesne poti. Sam stojim na zeleni strani, funkcija, ki jo opravljaš, pa tebi tega ne dovoljuje. Žal je tako.
Še vedno trdim, da se mesto ureja zaradi komisije. Predvsem zaradi časovnega ujemanja obiska komisije in pospešenih urejevalnih del kot jih Nova Gorica še ni videla. Vsekakor pa imajo od tega tudi prebivalci korist. Vprašanje je, ali se ne bi lahko vložena sredstva koristneje porabila. Stvar debate...
Hvala tudi za poziv za podajanje predlogov, vendar to ni v moji navadi in je tudi skregano z mojim pogledom na svet. Svojih predlogov nikomur ne posredujemo, ampak jih poskušamo kolektivno uresničiti, tako da ne nalagamo drugim svoje odgovornosti in tudi ne sprejemamo tuje. Zato se tudi zavzemamo za Mostovno v kateri naj bi se enakopravno uresničevali različni interesi posameznikov. Odveč je tudi tvoj obrabljeni kontranapad - "kritizirati je veliko lažje kot spremeniti". Kritika je sredstvo za spremembe in ni sama sebi namen, zato jo z veseljem uporabljam. Legitimnost ji bo težko oporekati, saj ni vezana na ekonomske koristi, tvoj položaj pa nedvomno je.
Tovariški pozdrav,
Marko Rusjan


2.
Poleg Nastjinega prispevka (glej dalje) smo dobili tudi njen pogled na odvijanje zgodbe o Mostovni. Mislimo, da je takšno soočanje mnenj zelo važno in koristno pri razumevanju, za kaj in za koga naj bi pri bodočem dogajanju v kompleksu Mostovna šlo. Vabimo tudi vse ostale s svojimi stališči, da se nam oglasijo - po pošti ali pa - še bolje - kar v naši pisarnici.

Mislim, da je taktika premika iz papirja v realnost mogoče sledeča: dat nekaj od sebe, kar bo šlo izključno v njihovo korist. Kot npr. očistit čevlje nadrejenemu zastonj, po lastni želji, se naredit še bolj majhen, kot si že. Ne vem - vem le, da na lep, iskren, pošten način - četudi nobeden ne dela tako - se da narediti čudeže.
Kako pridobit ljudi - ne samo mlade; oni nimajo denarja - na svojo stran? Jim jasno in glasno dokazat, da obstajate, preko Mladinskega centra, časopisov, določit datum, uro sestanka predstavitve projekta - dokazat, da ne gre za krdelo ki rabi plac za se šopat (sorry - a starejši večinoma vidijo drogo v vsaki alter luknji in to samo zato, ker ne vejo kaj pomeni skadit en bogi špinel,...), dat Komunali (vem da je strošek!) razobesit plakate, da je vsem jasno in glasno vidno in oznanjeno, da mislite pošteno in resno. Objavit na plakatu kaj dejansko mislite postaviti v Mostovno, kakšne dejavnosti, namenjene komu, ne izključujte starejših - tudi oni so v bistvu mladi, tudi oni hočejo zabavo - škoda le, da jih denar ubiva in zato "morajo" v Paquito, v Perlo - ne vedo... Mogoče bi tudi oni raje stopili na nek alter koncert - vendar jih je najprej potrebno povabiti, jim pojasniti, da so zaželeni. Pišem na osnovi izkušenj: v Nemčiji so enake stare hale predelali v ogromna alter zabavišča - za vse generacije!!! Če boste vztrajali, da bo to samo za mlade si po mojem omejujete hitrejše napredovanje situacije. Torej v Nemčiji sem bila v hali, kjer je na enem koncu gledališče oz. prostor za koncerte, okrog so razporejeni tematski kafiči - eden je izključno iz stare šare - banje, zmečkana kolesa,... čisti alter, drugi kafič je čisti cyber, tretji je hard rock caffe itd. Mislim, da če Špacotu date v roke papirje, kjer so že očitna pogajanja in kontakti z npr. mrežo Hard rock caffe ali kakšnim drugim zvenečim imenom, se zna stvar bistveno pospešiti - in dajte Mostovno ponudit vsem, naj bo Špacova generacija prav tako zaželena kot mladi, naj pridejo dat eno očke še nonkoti - zakaj pa ne?, naj najdejo noter mesto vsi, ki rabijo prostor - stari, mladi, upokojenci,... vsi! Če zberete ali osnujete organizacije, društva, kot npr. Vegan, Društva za biološko kmetovanje - to je točka, ki jo država v tem trenutku maksimalno podpira, imate v trenutku večje možnosti, za izvedbo projekta. In še nekaj - globoko v sebi, v svojih mislih- ni potrebno da ve nobeden razen osebe same - pazi: radikalna izjava - ljubite vse ljudi, ki vas ovirajo, ki vam stojijo nasproti. Že eno samo tako misel bodo dotični ljudje začutili, zaznali in na vas bodo pomislili v lepši luči - to je metafizika in deluje, vedno in povsod. Probat pa ni greh, a ne?
Lep pozdrav - Nastja

Nastja, živjo,
hvala za res ekspresno pošiljko in zanimive predloge. Očitno se stvar res že tako dolgo vleče, da reči uidejo iz spomina. Glasni smo bili že nekajkrat, najbolj pred občino, potem na Grčni in še ob drugih priložnostih, z Masinfom pa sploh. Ampak če se nič ne premakne, zgleda, kot da koga vlečemo za nos. Naslednji množični shod bo v Mostovni, ko bo dovolj poštimano. Tisto z rušenjem zidu bo predvidoma bolj komorna zadeva, čeprav bo primerno razglašena naokrog.
Ko govorimo o mladih, mislimo bolj "mlade po duši", konec koncev se leta nabirajo tudi nam. Bi pa morali ravno mladi najbolj aktivno prispevati k vsebini dogajanja. Ko enkrat prideš v rutino službe in družine, je težko že obiskovat prireditve, kaj šele, da bi se trudil z organizacijo.
Zgledov za ureditev Mostovne je seveda več, najbolj hitra je squaterska varianta, a mislim, da bi nas večina rada videla nekaj podobnega tistim bolj poštimanim nemškim ali morda švicarskim centrom. Prostora v resnici ni neomejeno dosti in verjetno se bo oblikoval določen - dovolj širok - profil obiskovalcev in ustvarjalcev programa. Skoraj ne verjamem, da bodo v njem tudi upokojenci, ki furajo svojo sceno v bivši solkanski karavli. Drugače smo vedno poudarjali odprtost (vegane pa sploh že imamo). Za kaksne hujše povezave (Rock caffe..) možnosti niti ni, ker je itak vse pod kontrolo občine - če bi se jim zdelo, lahko naredijo eno samo veliko pivnico, pa je problem rešen - plus, kot rečeno, prostora ni in bo treba dejavnosti dovolj občutljivo združevati.
Da bi se delali še bolj majhne, hm, šala. Že tako lahko samo čakamo in upamo, da bodo obljube uresničene. Verjamemo, da bodo naša prizadevanja koristna za širše mestno območje, čeprav, kot praviš, na metafizični ravni, ki jo organi mestne oblasti v glavnem bolj težko dojemajo. Na take tudi zelo huda ljubezen nima posebnega učinka. K sreči obstajajo tudi bolj dojemljivi, ki se kolikor toliko zavzemajo za nas ali nas vsaj ne ovirajo več.
Drugače pa lep pozdrav in se naprej vabljena k sodelovanju.
Simon

(Še dodatna opomba glede sobivanja različnih dejavnosti: Občina je prostore Mostovne namenila mladinskim in kulturnim dejavnostim. Odločitev je pogumna, saj bi bilo prostore preprosteje odstopiti komercialnim ponudnikom in od tega pričakovati dobiček. V našem primeru gre za obrnjeno situacijo, upravljalec Mostovne pa mora zagotoviti, da bodo "dobičkonosni posli" (npr. postrežba pijače) le dopolnilo ostalih dejavnosti, nikakor pa ne glavni smisel dogajanja.)

 

3.
From:  "Tanja"
To:     masovna@hotmail.com
Subject:  Za Masinfo?!
Date:  Mon, 3 Jul 2000 14:29:39 +0200

Ste kdaj razmišljali o okolju, sredi katerega živimo? Kako uničujemo naravo? Ali mogoče, kaj bi lahko na svetu izboljšali? Verjetno si tudi ti, ki bereš, eden izmed tistih, ki jih boli kurac. Zakaj bi nas sploh brigalo, saj bomo kmalu umrli. Naj poskrbijo tisti za nami za boljši svet. Naj popravljajo tisti za nami naše napake. No, dragi bralec, naj ti povem, da nastajo problemi, kot so kisli dež in kajjzvemkajše, zaradi nas, krutih ljudi, ki mislimo, da imamo moč v svojih rokah, ker lahko pišemo, se učimo, gradimo ceste, bloke, izumljamo nove stroje in se ne zavedamo, da uničujemo ta svet. Zemlja ni naša last! Človekov 2000 letni razvoj sigurno ni bil v smislu napredka, saj sodobna tehnologija uničuje naravo in nas, ki smo del nje. V prihodnosti bo vedno manj zaposlenih, saj bodo delavce nadomestili roboti oz. boljša sodobna tehnologija, kot jo poznamo danes (počasi se to že uvaja - razni avtomati). To bo le še povečalo onesnaženje okolja.

 

Program Mladinskega centra v Novi Gorici

8.8.2000 (10h-11h Entente florale) Grejpfrut (Predstava: Odprava morska krava)
25.8.2000 (19h) Teater Torpedo (Predstavi: Kapetane moj, Murska republika)
30.9.2000 Gledališče Ane Monro (Predstavi: Kuga, Piknik)
10.8.2000 Briškoljada v Mladinskem centru (17h)
15.8.2000 (Ping-Pong Special!) Turnir v namiznem tenisu (18h)
23.8.2000 (Game or Die!) Turnir v računalniški igrici Unreal (17h)
30.8.2000 (Volley Fun!) Turnir v odbojki (19h)
 

Poletna scena KGŠ v polnem razmahu!

30.06.00 – 09.09.00 Nova Gorica (Stari kino KGŠ pri Občini)
Prireditve se običajno pričnejo ob 22.uri.

08.08.00 Projekcija diasov
09.08.00 Eclipse - rock (Pink Floyd)
12.08.00 DJ Matis
15.08.00 Projekcija diasov
16.08.00 Sub kult - rock
18.08.00 Avtomobili - pop - rock
19.08.00 DJ Rocky
22.08.00 Projekcija diasov
23.08.00 Krizantema - rock
25.08.00 Stop - 7 članska tolkalna skupina
26.08.00 Pure-H
29.08.00 Projekcija diasov
30.08.00 Domini hotel
01.09.00 Tinkara Kovač - pop - rock
05.09.00 Projekcija diasov
06.09.00 S.O.S.
08.09.00 Ego Malfunction
09.09.00 Elvis Jackson + Twilight Video Group

 

Pixxelpoint 2000
Mednarodni računalniški festival v Novi Gorici

Kulturni dom Nova Gorica in Blaz Erzetič Graphic Design v sodelovanju z Rock Vibe Music Promotion letos prvič organizirajo PIXXELPOINT 2000 - mednarodni festival računalniške umetnosti.
Prve tri dni v decembru bodo v Kulturnem domu prikazane 2D in 3D grafike in animacije, zbrane s celega sveta, delo umetnikov, ki za svoje likovno izražanje uporabljajo računalnik. V petih kategorijah bo podeljeno skupno deset glavnih nagrad po izboru žirije in obiskovalcev. Informacije o prijavah, nagradah in festivalu samem najdete na naslovu www.pixxelpoint.org, za dodatne informacije pa nam pišite na info@pixxelpoint.org.
Rok za prijavo in oddajo del je 15.oktober - vabljeni!

 

Ambulanta za bolezni odvisnosti Nova Gorica

Deluje pri Zdravstvenem domu v Novi Gorici od jeseni 1995, ko so se po določilih Minstrstva za zdravstvo oblikovali po Sloveniji regionalni Centri za zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog. V našem Centru se poleg obravnave odvisnikov s področja Severne Primorske ukvarjamo tudi z zasvojenostjo od hazarda in drugimi oblikami odvisnosti.
Metode obravnav so sledeče:

Metadonsko vzdrževanje
Metadonski vzdrževalni program je bil, podobno kot drugod po Evropi, vpeljan tudi v Sloveniji z namenom preprečevanja širjenja okužb (AIDS, hepatitis) in kriminala. Program je "nizkopražni", saj ne gre za zdravljenje v ožjem pomenu besede, ampak za preprečevanje še hujših zapletov, ki so sicer vezani na uživanje drog. Vzdrževanje poteka zunaj prostorov Ambulante in je medicinsko spremljanje le okvirno, vezano na terapevtski dogovor.

Metadonsko zdravljenje
Zanj se odločijo tisti odvisniki, ki želijo menjati dosedanji narkomanski življenjski stil in ponovno zaživeti odgovorno, zdravo. V tem primeru je metadon "visokopražno" zdravilo, vendar le za določen čas in je bistvenega pomena psihoterapija v skupini ali individualno. Obravnave potekajo v Ambulanti pod rednim nadzorom zdravnika-psihoterapevta.

Ambulantna detoksikacija
Z metadonom (ali brez njega) je možno izpeljati počasno ali hitro detoksikacijo v Ambulanti in odvisnika rešiti zasvojenosti od heroina oz. metadona. Običajno poteka v skupini, v kateri sodelujejo tudi izurjeni prostovoljci. ki pomagajo zasvojencem ob najtežjih dnevih abstinenčne krize.

Psihosocialna obravnava
Gre za posamične ali skupinske obravnave tistih, ki abstinirajo droge oz.alkohol ali so se odrekli hazardu in se želijo naučiti reševati vsakodnevne probleme na ustreznejši način. Druženje bivših odvisnikov poteka redno, tedensko v tzv. "drugs free" skupinah, v katerih običajno sodelujejo tudi partnerji ali starši. Zasvojeni od hazarda se med seboj povezujejo v samopomočnih skupinah, vendar bolj ohlapno in le občasno.
V zadnjih letih se je dejavnost Ambulante močno razširila, saj je bolezni odvisnosti (v širšem smislu) na območju Severne Primorske vedno več. V obravnave radi vključujemo tudi odvisnikove svojce, če obravnavanci s tem soglašajo. Občanom, strokovnim delavcem in mladini nudimo informacije in pomoč v zvezi z zasvojenostjo, še posebej pa skrbimo za preventivno dejavnost med šolsko mladino. Sodelujemo tudi v programih ulične preventive (svetovanje, menjava igel, kondomi), ki deluje v okviru društva THULE po ulicah Nove Gorice.
Ambulanta za bolezni odvisnosti deluje pri Zdravstvenem domu v Novi Gorici v stavbi na Gradnikovi ulici (nad Zobno polikliniko) v III. nadstropju. Za obisk v Ambulanti ni potrebna napotnica, pač pa veljavna (potrjena) zdravstvena kartica.

Telefon: 065 128 3265
Ponedeljek - četrtek od 7. do 19. ure, ob petkih od 7. do 13. ure.

 

"Jeju mamile!!!"
Marko Rusjan

Zadnje čase se v medijih ponovno ponavlja že večkrat videna gonja proti ljubljanskemu kulturnemu centru Metelkova mesto. Že pred časom je POP TV svaril pred "rdečo" nevarnostjo, kateri so izpostavljeni bližnji stanovalci. Pred kratkim pa se je celo pojavila t.i. civilnodružbena iniciativa Stop za Metelkovo, katere cilj je dokončna rešitev tega motečega objekta in njegovih obiskovalcev, ki pač očitno ne ustrezajo liku tipičnega prebivalca Bele Ljubljane. Deratizacijo motečega objekta sta podprla tudi dva močnejša medija - Delo in Jana. Pojav za nas ni zanimiv samo zaradi solidarnosti z metelkovci, ampak tudi zaradi situacije, ki se lahko pojavi tudi pri Mostovni v Novi Gorici. Mostovna sicer je na robu mesta, vendar še vedno dovolj blizu, da lahko marsikoga moti. Poleg tega je provincialno ozračje, ki ljubi enoličnost in sovraži drugačnost / različnost, v Novi Gorici veliko močnejše kot v Ljubljani.
"Ogroženi" prebivalci se namreč najbolj bojijo droge. Neznana stvar vedno povzroča strah. Splošno znanje o drogah je namreč porazno. Ko enkrat nek prostor pridobi sloves zbirališča narkomanov, se ga bo težko rešil. Probleme pa si nakoplje vsaj z dveh strani - s strani varuhov javne morale in domačih ognjišč ter samih odjemalcev raznoraznih drog, ki začnejo še v večjem številu zahajati v domnevno ugodnejše življensko okolje. Pri tem bi morali pomisliti, kaj sploh je droga. V čem je njen problem. V čem je odvisnost od heroina bolj nevarna od odvisnosti od dela. Ljudje, ki jih prežema delovna etika, imajo izrazito sovražen odnos do drog, ker delujejo neproduktivno. Celo antiproduktivno, iracionalno. Največja mora kapitalistične ideologije je pač misel, da bi se ljudje začeli zavedati nepotrebnosti nenehne gospodarske rasti, da bi jih bolj zanimalo raziskovanje samega sebe kot pa raziskovanje vedno novih izboljšav proizvajalnih sredstev. Kajti droge, ki se seveda med seboj po svojih učinkih zelo razlikujejo, posameznika usmerijo drugam, proč od ekonomske interpretacije sveta okoli sebe. In tu je pravi razlog za sovraštvo do droge. Sovraštva do lenobe, do refleksije, do zaustavitve časa. Sovraštva do grozeče nevarnosti. Vsekakor to ne pomeni, da so droge same po sebi revolucionarnega značaja. Lahko pa so spremljevalke razvoja človekovega zaznavanja in mišljenja, v kolikor zaradi pretirane uporabe že ne ogrožajo njegovega lastnega obstoja in ne zavirajo ter omejujejo uresničitve njegovih lastnih potencialov. Ironija usode bi bila, da bi človek po osvoboditvi od omejitev, ki mu jih postavlja hierarhična razredna družba, postal suženj kemičnih substanc.
Zakaj sem podal primer droge? Gre pač za najbolj običajno stigmatizacijo "drugačne" mladine, pa tudi manj mladih, in prostorov, v katerih se zadržujejo in poskušajo avtonomno ustvarjati. Ker ne dvomim, da bo tudi Mostovna sprožila asociacije takšne vrste, se mi zdi potrebno osveščanje starejših, kajti mladi vedo veliko več. Odklonilno stališče do Mostovne se ne bo spremenilo zaradi imidža skupne borbe proti drogi, ampak s konstantnim javnim podajanjem informacij o drogah, njenih učinkih, posledicah itd. Primerjalen prikaz z legalnimi drogami kot so alkohol in tobak bi teoretično (utopično?) lahko odstranil podobo bavbava. Mostovna je prisiljena spreminjati svojo okolico, kajti določene stereotipne ideje in nenazadnje tudi ideologije ne njej ne podobnim projektom niso naklonjene. V kolikor ne bi bile krive droge, bi se gotovo našel kakšen drugi problem npr. hrup, nekvaliteten program, nepotrebnost, škoda denarja. Nenazadnje se bo nahajala v industrijski coni, nedaleč od mestnega jedra, kar je prav gotovo mamljivo za dobička željne vedno prijazne poslovneže. Mestna občina sicer odkupuje objekt za namen mladinske kulture, vendar vse se da še spremeniti. Sama borba za pridobitev Mostovne traja že dolgo, vendar vseh križev in težav ne bo konec z otvoritvijo. Nadaljeval se bo boj za obstanek, ki bo, upajmo, veliko daljši kot sam boj za pridobitev Mostovne.

 

Nehomofobične generacije
Nataša Velikonja

Lezbični in gejevski aktivizem bo v Sloveniji kmalu star dvajset let: v to obdobje bi lahko že šteli generacijo, ki bi imela vse možnosti, da bi odraščala v nehomofobični družbeni atmosferi. Od leta 1984 poteka namreč intenzivno civilno-družbeno gibanje, usmerjeno v socializacijo homoseksualnosti ter vključitev seksualnih pravic v korpus osnovnih človekovih pravic. V tem obdobju, od leta 1984 pa do 2000, lahko torej opazujemo poti razvoja in blokad, liberalnih in konservativnih argumentacij, možnosti civilne družbe in inertnosti oblasti - opazujemo lahko prav posebne načine izgradnje družbenega konsenza.
Družbeni konsenz je dandanes, v državi Sloveniji in njeni javni kulturi, pravzaprav grotesken, primitiven in izključevalen. Zgleda, kot bi različnim sistemom države šlo dejansko za to, kako izgraditi čimbolj učinkovito vladavino predsodkov, to pa utemeljiti v zakonskih postavitvah ter osnovnih kodeksih, ki potem uravnavajo življenje družbe. Sedanji družbeni konsenz, ki ga tlakuje delovanje države, je zasnovan na seksizmu, homofobiji, ksenofobiji, mizoginiji, rasizmih in nestrpnostih na splošno, kulturnih in socialnih diskriminacijah, izpodrivanjih, izključevanjih in zanikanjih.
Lezbična sekcija LL, ki deluje pri društvu ŠKUC, je ena od mnogih civilno-družbenih organizacij, ki skuša omejiti ali izničiti homofobijo ter njene posledice. Njen program ne zadeva le zgostitve lezbične vidnosti v družbi, temveč vzpostavitev temeljne družbene enakosti in enakopravnosti. S tem seveda krši sedanji konsenz, nadleguje oblasti in gospostva skozi vse njihove fašistoidne epifanije, od političnih struktur do javne kulture, obelodanja njihove razvpite homofobične ali pa anemične odgovore, provocira njihove reakcije ter jih speljuje v argumentacijska pravila razsvetljenske, libertarne politične misli, od koder jim seveda ni rešitve, razen če se - kar se vedno pogosteje - tako na deklarativni kot praktični ravni odenejo v predmoderna cesarjeva oblačila.
Projekti, ki jih ŠKUC-LL (s sedežem na Metelkovi 6 v Ljubljani) zastavlja - od leta 1987, ko je bila sekcija izšla iz feministične skupine Lilit, je izdajala fanzin Lesbozine, bilten Pandora, od leta 1997 pa politično, kulturno in socialno revija Lesbo; leta 1998 je odprla knjižno založbo ŠKUC-Vizibilija, ki objavlja dela, vezana na feministično-lezbično tematiko; urejuje oddajo LesboMania na Radiu Študent; je organizatorka klubskega scenskega dogajanja v Roza disku ljubljanskega kluba K4 ter v Monoklu v Mestu Metelkova; akcije, vezane na prostor politike, izobraževanja, kulture idr. - so zasnovani kot dolgoletne, premišljene in k javnosti usmerjene akcije, ki vodijo na eni strani k razvijanju subkulturnega življenja, na drugi pa k dialogu s predstavništvi in biroji homofobičnega konsenza. Homoseksualnost razume kot enega identitetnih kriterijev, preko katerega je mogoče zastaviti socialno in kulturno nadgradnjo; samo spolno usmerjenost pa smatra kot pravni zapis, ki naj bo kot osnovna človekova pravica zapisana v temeljne strukture, na katerih bo slonel nov družbeni konsenz. Država je sredstvo, ki naj instrumentalizira tako zasnovan družbeni konsenz o življenju v skupnosti, ki naj torej izhaja iz platforme osveženega in posodobljenega konteksta in koncepta o človekovih pravicah.
Jasno je seveda, da je v republiki Sloveniji hierarhija človekovih pravic skladna z vsesplošno arhaičnimi pravili družbenega življenja, ki jih potrjujejo tako državni biroji, ki bi jim ažurno ukvarjanje s človekovimi pravicami moralo osmišljati profesionalno dinamiko (kot denimo Urad varuha za človekove pravice, ki smatra, da ťhomoseksualnost ni perspektivna temaŤ), kot vladna ministrstva, ki jim je izumljanje tradicije s spremljevalno homofobijo, seksizmom in šovinizmom pogosto platforma delovanja (spomnimo se sprenevedanj okrog sprejetja zakona o zakonski zvezi, ki ne bi diskriminiral gejev in lezbijk; ali v letošnjem poletju sprejet regresiven zakon o umetni oploditvi idr.) ter strankarska politika, ki neizmerno rada spregleda vsa antidiskriminatorna opozorila, ki jih prejema s strani civilne družbe (denimo ob glasovanju za homofobičnega Walterja Schwimmerja za generalnega sekretarja Sveta Evrope). Rezultat retardacije, ki izvira iz sedanjih političnih standardov in dobiva močno podporo pri najmočnejših mnenjskih mašinah, od medijskih do religijskih, je vsesplošna panična in konzervativna atmosfera, ki sega do takih ekstremov, da postajamo friki, čudaki, devianti, huligani in radikalci ne le geji in lezbijke ter podobni z vrha lestvice monstruoznih tvorb, temveč vsi, ki se jim denimo ne da trenutno ali kar na splošno sodelovati v sproženi kristalni reevangelizacijski noči.
Če je dialog eden izmed temeljnih postopkov, ki naj sesujejo tiho logiko predsodkov in diskriminacij, pa je dandanes, v aktualnem političnem momentu, gotovo očitna tudi njegova vse večja nemoč. A ta nemoč ne izhaja iz šibkosti same argumentacijske logike subkulturnih in subpolitičnih gibanj, temveč iz vse globlje neodzivnosti oblasti. Zgleda, bolj kot smo vajeni, da je ostra in neprehodna meja med politično oblastjo in civilno družbo dejansko že postavljena, še več, kot da je le-ta samoumevna. Do zahtev po polnem prepoznanju pravice do spolne usmerjenosti v vseh segmentih življenja je bila državna politika vedno anemična: takšna anemija pa se vse bolj razteguje še nad druge sub-pripadnosti. Zato lahko podobno kot aktivisti in aktivistke iz YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa, ki so letošnjo pomlad izsilili pravico do neodvisnega življenja s cestno blokado pred državnim parlamentom, sklenem: izzivajmo represijo, da se nam bo družbeni konsenz razkril v vsej svoji pičlosti!

www.ljudmila.org/lesbo

  

O rokovski (ne) kulturi
Varja Velikonja

"Iz dejstva, da nas spričo pridobitev množične kulture z "londonskimi mladostniki" najbrž povezuje več vezi kakor z našimi starši, smo naredili geslo dneva," je nekoč izjavil Aleš Debeljak.

No, eno je estetsko občutenje in sprejemanje rokovske ali popularne kulture, nekaj povsem drugega pa so pogoji za obstoj in negovanje rokovske kulture v Sloveniji.
Rokovska scena je krožna povezava klubov oziroma koncertnih prostorov, medijev in založb, rokovske kritike kot infrastrukture ter seveda izvajalcev in poslušalstva. Delovanje tako imenovanih alternativnih skupin je vezano na neodvisni prostor, ki ga obvladuje predvsem entuziazem, mreže nizko proračunskih klubov in lastna iznajdljivost ob robu glasbene industrije, le tu in tam pa v njej. "Koncert je najpomembnejša in dokončna vstopnica v rokovsko družino. Dokler skupina vadi v kakšni kleti ali garaži, je sicer lahko (samo)zadovoljna, toda prav nihče tega ne počne zgolj za svoje lastno veselje. Ne gre toliko za potrebo po komunikaciji, pač pa za to, da je edini smoter rocka v tem, da ga sprejmejo drugi", razpreda dr.Rajko Muršič.
Stanje na področju rokovske kulture v Sloveniji je porazno. Če hočeš v tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, popularno glasbo razvijati, ji moraš pomagati. Načinov in poti je več. Tudi že javno razgrnjenih v poročilu za nacionalni kulturni program. Nujno bi bilo potrebno vzpostaviti mrežo mladinskih klubov, v katerih bi lahko različni ustvarjalci nastopali. Resor za rock’n’roll, ki bi mrežo mladinskih klubov vzpostavil, financiral snemanja in skrbel za promocijo najbolj ustvarjalnih bendov in jih promoviral. Z veseljem lahko predvsem v zadnjem času opažamo, da se na mikro nivoju privatna iniciativa kar dogaja. Programov lokalne mreže klubov sicer ne more direktno diktirati država. Ta in mesta naj pomagajo v obliki prostorov, naprej pa mora scena živeti iz sebe in svoje publike. Kajti tudi zaradi slednje je potrebno narediti na področju rokovske infrastrukture korak naprej.
Financiranje neodvisne kulture je po Evropi različno urejeno. Najbolje je za to poskrbljeno na Nizozemskem, kjer že vse od sedemdesetih let dalje deluje v te namene posebna Fundacija. Prav iz izkušenj tako opevane Evrope se lahko naučimo nujnosti vzpostavitve fundacije za neodvisno kulturo, nujnosti medijske podpore, nujnosti podpore glasbeni industriji, ureditvi avtorskih pravic in ne nazadnje pomoči države pri ureditvi infrastrukture za neodvisne ustvarjalce. Ne smemo tudi pozabiti izrednega pomena lokalne produkcije, ki dejansko pomeni svojsko, avtentično in neponovljivo ustvarjalnost tako v lokalnih okvirih kot tudi širše.
Z distance več kot dvajsetih let ugotavljam, da se stvari na rokovskem področju v Sloveniji niso premaknile niti za ped. No ja, mogoče za milimeter. Govoriti o rokovski kulturi je še vedno tabu. Tema, rezervirana za glasbene kritike, urednike in proučevalce subkultur, tema za malo nočno kroniko. Zgolj glasbeni dogodek, zreduciran na mladostni užitek in nič več kot to. V moji deželici. V mojem majhnem mestu. Kjer je prostora le za gledališče in kino in cerkev in nogometno (ali teniško) igrišče. Tabu bo vse dotlej, dokler me bodo ljudje nejeverno spraševali: "Aaa, tebi pa je ta glasba še vedno všeč?" Čudno, da me nikoli ne vprašajo, ali še vedno rada berem Sylvio Plath..
Sodobna rokovska glasba je izrazit estetski dogodek, ki me privlači z nezmanjšano močjo. Že leta. Preprosto povedano.. rada imam rokovsko glasbo. Rock je (tudi) način življenja. Je mit, ki ne vzdrži primerjav. Je glasba. Je občutje. Je stanje. Je življenje. Tako in drugačno. Sploh ni nujno, da je vedno in na vsak način drugačno. Ni več ali samo zunanja manifestacija, ni imidž, ni uporništvo. Rock kot oblika moderne umetnosti. Brez meja, brez kakršnihkoli omejitev. Starostnih, spolnih, rasnih…
Kje in zakaj se z leti vendarle pri večini izgubita veselje in navdušenje nad popularno glasbo? V Sloveniji še posebej. Sprašujem se, kakšna je kultura bivanja večine v Sloveniji? Kakšni so prevladujoči načini preživljanja prostega časa in sprejemanja kulturnih dobrin? Kakšne in katere kulturne vrednote prevladujejo v naši deželici? Moramo res vsi na koncerte v Cankarjev dom? Ali na gasilsko veselico v nam najbližji hram? Ali na praznik košnje…
Le peščica privržencev neinstitucionalne kulture (med katere sodi v Sloveniji žal tudi rokovska kultura) je še, ki vztrajajo pri svojih načelih. Pri svojih idealih. Imeti odprta ušesa, vedno v iskanju novih, kreativnih bendov, biti radoveden, ustvarjalen in avtentičen. Vztrajati torej v tako imenovanemu manjšinskemu okusu do popularne glasbe z drugimi besedami pomeni: naklonjenost nekomercialnemu okusu, vztrajati na rigoroznih standardih v relativistični kulturi in preseči vsakdanjo banalnost in komercializacijo tako radia, tiska in samih glasbenikov in glasbenic.
Ali obstaja upanje, da se bodo pri nas stvari spremenile?
Iz poročila evropske strokovne skupine pod vodstvom Michaela Wimmerja o Kulturni politiki v Sloveniji izhaja, da je "kar devetdeset odstotkov glasbenih ustanov financiranih iz javnih sredstev, kar je eden najvišjih deležev v Evropi. V večini glasbenih ustanov je klasična glasba veliki zmagovalec, vsaj v finančnem smislu. Slovenska uradna glasbena politika je še vedno prežeta predvsem s tradicionalizmom." (str. 62)
Celo soavtor Nacionalnega poročila o kulturni politiki Slovenije, dr. Gregor Tomc, je skeptičen, ko ugotavlja: "Eno je naročiti mnenje zunanjih strokovnjakov, nekaj čisto drugega pa je reorganizirati Ministrstvo ali redistribuirati sredstva za kulturo. Ljudje, ki pri nas vladajo na področju kulture, še vedno dobijo ošpice ob misli na rock."
No, rock’n’roll praznuje letos častitljivih 50 let. Skrivnost in izrednja privlačnost rokovske forme je v moči preprostega izraza. A ni zato nič manj "umetnost", da si ne bi končno odrezal kos proračunske pogače ali prestopil prag kakšnega dostojnega rokovsko kulturnega hrama.
Nekoč tudi pri nas. V Novi Gorici. V Sloveniji.

 

Reka miru

Pri založbi Masovna je izšla pesniška zbirka Reka miru, prvenec mlade novogoriške pesnice Nataše Sodja. V uvodni besedi Gigo de Brea njene pesmi opiše kot "sveže, sočno grenke, skoraj neustrašne, mestoma otroško naivne, ne manjka jim ranjene, včasih naravnost pohabljene lepote, krepkega pogleda v človeško tihožitje." Knjigo lahko naročite na našem naslovu ali jo poiščete na tovrstni literaturi primernih krajih.

 

Moda
Marina & Vanja

Modno oblikovanje je v današnjem svetu smatrano kot industrijski biznis in le masovno ustvarja po merilih družbe. Človek na ta način izgubi svojo individualnost in postane prozorna prikazen. Kot posledica se pojavi problem uničenja celote, monotonost, strah pred množico, strah biti opažen in ožigosan kot drugačen, kot izmeček družbe, norec.
Naš namen je prikazati modno oblikovanje kot samostojno vejo umetniškega izražanja. Umetnik vplete čustva in notranje dogajanje v kreacijo in skuša združiti duhovno plat človeka, kateremu je namenjena, z njegovo fizično materialnostjo in materijo same kreacije kot skulpture oz. umetniškega izdelka. Obleka na ta način izraža karakter človeka kot posameznika, ki se združuje v Eno z ostalim svetom.
Smo skupina mladih umetnikov, ki želi svojo ustvarjalnost in nadarjenost čimbolj približati in prikazati pustim ljudem in mrtvemu okolju v katerem živimo.
Že več let se preko študija, predvsem pa samostojno, ukvarjamo z različnimi oblikami umetniškega ustvarjanja oz. oblikovanja. Končali smo srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer modno oblikovanje. Trenutno se izpopolnjujemo na Akademiji za likovno umetnost, smer slikarstvo, in Akademiji Belle Arti v Benetkah, smer dekoracija. Zaradi ljubezni do inovativnosti in drugačnosti želimo svoje ideje prikazati in približati ljudem. Z modnima razstavama, prva bo konec avgusta v prostorih galerije Pina v Kopru, druga pa 8. septembra v galeriji Škuc v Ljubljani, želimo spodbuditi posameznika k bolj sproščenemu, domišljijskemu razmišljanju in ga osvoboditi strahov, predsodkov in tradicije današnje družbe. S tem bo odpravljena tudi monotonost, ki nas vse tako zelo duši in omejuje.

 

Mostovna. Most. Mladost je norost - čez potok skače, kjer je most.
Nastja Gregorič

Obstaja možnost, da tudi mi skačemo čez potok, kjer je most? Obstaja... Poglejmo, kaj se zgodi, če gremo lepo, elegantno čez most, kot ovce npr., ki jih vodi pastir, gospod pastir. Ovce gredo čez most, ampak iz enega samega razloga  - to od njih zahteva gospod pastir. In ovca noče imeti problemov s gospodom pastirjem, zato ga uboga - gre pač čez most; če pa bi naredila po svoje, bi šla seveda v skoku, čez potok, po vodi, a la Indiana Jones, avanturistično - skratka, maksimalno bi izkoristila užitek, ki ji ga ponuja situacija, življenje. Pa še vedno je to samo ovca. Ovca bi to naredila vedno, ne glede koliko je stara - nekateri pa bi to naredili samo, kadar so mladi. Torej smo sami definirali mladost, starost - lepo, pohvalno, vsaka čast. Pri živalih je očitno ni, ne obstaja, ker je ne priznavajo (...tudi to je razlog za biti veganec - ne moreš pač jesti bitij, pripadnikov nekih drugih civilizacij, ki znajo v trenutkih biti veliko pametnejša od človeka, ti ne dovoli duša,...) Kaj je torej bolj pametno - živeti prav po svoje - kar pomeni, da niti tvoji najdražji ne razumejo, za kaj se gre -   in se na tak način igrat s svojim življenjem, a ne zato, ker je nevarno it po potoku, po vodi, ker je noter lahko kakšna kača ali druga nevarna pošast - nevarno je delati, česar ne priznavajo najbližji ljudje okoli tebe. Oni so največja nevarnost, oni so tiste največje pošasti, ki jih lahko srečaš v svojem življenju. Kaj pa zdaj, kako naprej... To so še vedno ljudje, ki so pripravljeni zate narediti vse, prav vse. Kaj zdaj...
Še vedno obstajata dve poti... ali skok čez potok ali dolgočasen sprehod čez most. Če hočeš maksimum od svojega življenja, če izbereš življenje in ne povprečnost, normalnost - takrat skočiš!!! Sam, ker nobeden ne more razmišljati s tvojimi možgani, nobeden ne more razumeti feelinga, ki ti ga prinese ta skok. Utopija. Na ravni celote, na ravni skupnosti ljudi je razumevanje ostalih še vedno utopija. Zato so vojne, beda, vse ta stanja so sad večnega nerazumevanja. Vse se začne in konča pri tebi. Če ti razumeš, da te drugi ne razumejo; in ne razumejo te zaradi lastnih prepričanj, ki se jih ne morejo v sekundi rešiti, takrat si zmagovalec. Mogoče si mrtev pacient v uspeli operaciji, a še vedno zmagovalec - premagal si najmočnejšega skritega sovražnika - svoj ego. Hopala - kaj je pa zdaj to za ena pisarija?! Kdo bo mene rjeku svinja... Pa smo tam, kjer ni muh.
Ko si sam, si svoboden, sebe razumeš, druge tudi (če si pameten) in jih zato pustiš pri miru, v svojih svetovih, ki priznavajo samo tako in ne drugačno hojo čez most. Vendar, slej ko prej se pojavi trenutek, ko ti prav ti isti ljudje potožijo, kako je vse dolgočasno, brezvezno. Te ... (raje zbrišem to kletvico), ki so cel čas pametni in se ti smejejo, ko skačeš čez potok, kjer je most, medtem, ko gredo oni čez most, bi tako z veseljem, tako z užitkom..., tako najraje... (pustiti v miru...). Tudi oni so le z lastno preteklostjo obremenjena trpeča človeška bitja. Mogoče potrebna še več razumevanja in ljubezni kot vsi ostali. Je že tako, vse je za nekaj dobro. Tudi to je samo ena izmed lekcij, del igre, ki ji pravimo življenje.
Torej; ovca ali gospod pastir, čez potok ali čez most, mladost ali večnost, življenje ali povprečnost?
Odločitev je vaša...

 

Obsedeni s skejtanjem...
Marko Rusjan

Verjetno ste večinoma že opazili nenavaden poligon, ki je zrasel za novogoriško Perlo. Nenavaden je sam objekt, kot tudi lokacija. Človek bi pričakoval, da bodo relativno hrupno dejavnost kot je skejtanje, poskušali locirati čimbolj izven središča mesta. Pa pojdimo raje po vrsti...
Čeprav večina pozna skejterje predvsem zaradi njihovih trendy, fancy oblačil in mogoče tudi po skejtanju, je za boljše razumevanje potreben skok v zgodovino. Ne daleč nazaj, ampak recimo 10 let bi bilo dovolj. Takrat se je skejtanje, kot ga poznamo sedaj, pojavilo na Slovenskem in tudi v Novi Gorici. Oblikovale so se skupine frendov, ki so jih družili isti užitki in podoben videz. Prevzeli so poseben način življenja in vsi so jih poznali kot skejterje. Skejtalo se je pri Mipovi trgovini na Cankarjevi, kjer so si tudi sami zgradili prve objekte za skejtanje. To so bili prvi poskusi, kajti nihče ni imel nikakršnih izkušenj. Kaj šele denarja. Začelo se je z malim, nadaljevanje pa še vedno traja. Zanimiv je bil tudi poskus skate parka, ki se je pojavil v času otvoritve Perle leta 1993. Narejenih je bilo kar nekaj različnih objektov, ki so bili postavljeni na Bevkovem trgu. Načrtovan je bil prvi kontest (skejtersko tekmovanje) v Novi Gorici, ki pa ga je žal preprečilo slabo vreme. Prvotno trdo jedro skejterjev je priredilo tudi nekaj Skate večerov v šempetrskem CRMK-ju, ki so bili kar uspešni. Ekipa se je sčasoma zmanjšala, kajti prišel je čas univerzitetnega študija, drugačnega, umetniškega udejstvovanja. Ostankom se pridružijo rollerbladerji in posamični uporabniki BMX koles. Skupaj si zagotovijo največji objekt "rampo", ki že nekaj let stoji za Perlo. V zadnjih letih se zopet pojavljajo nove generacije skejterjev.
Zanimive so primerjave med skejtanjem nekoč in danes. Včasih je bila sama pojava skejterja bolj uporniška, nekonvencionalna, moteča. Prisotni so bili stalni konflikti z okolico, ki ni dodobra razumela tega samosvojega iskanja užitka. Imidž je izstopal, saj si je večina skejterjev barvala lase in nosila čimbolj široke hlače. Dandanes je to prej pravilo kot izjema, saj si tudi priznani slovenski športniki drznejo prebarvati lase. Mladim generacijam se je očitno povečala kupna moč in iznajdljivi podjetniki so uspeli tudi takšno mladostno uporništvo integrirati v kapitalistični sistem (kot v neštetih drugih primerih). Pojavijo se skate shopi, ki nudijo vsakomur možnost, da si kupi status skejterja. Vse kar potrebuje je denar. Kot posledico tega bi lahko šteli premik od skejtanja kot subkulture do športa. Včasih so se skejterji bolj družili med sabo, poslušali določeno hrupno glasbo, ki je večina nikoli ni, in furali specifičen imidž. Sedaj se skejterji veliko bolj razlikujejo. Skupni imenovalec je postala sama, gola dejavnost skejtanja, ki je v takšni obliki le še šport. Verjetno pa do tega še ni prišlo v tako čisti obliki, tako da skejtanje lahko postavimo nekje vmes med subkulturo in športom.
Najnovejša pridobitev, skate park, je bil dokončan pred dobrim mesecem dni. Za razliko od prvotnih podvigov je tu bila prisotna pomoč starejših generacij, ki so pridobile zemljišče in denar. Kljub temu, da je uradni upravitelj klub Kangoo, pa skejterji sami vzdržujejo skate park. Učinki skate parka na povečanje števila skejterjev še niso tako opazni, vendar lahko dolgoročno pričakujemo porast števila goriških skejterjev. Temu v prid govori tudi trend naraščanja v zadnjih letih. Kljub temu pa je pomembno že samo to, da se sedaj skejterji zopet zbirajo na enem prostoru. Prihajajo pa tudi skejterji iz okoliških krajev.
Narobe bi razumeli skejtanje, če bi mislili, da so skate park in objekti nekaj največ, za čimer skejter stremi. Izvorno skejtanje sodi na ulice in od tam noče izginiti. Zaradi tega pa imajo povsod, pa tudi v Novi Gorici, skejterji probleme, saj se obrabljajo določeni javni ali zasebni objekti. Na udarcu so predvsem stopnice. Mogoče je bil skate park goriški poskus rešitve tega problema, ki pa je izhajal iz napačne predpostavke, da je skejtanje na objektih višek. Lahko bi rekli, da gre samo za eno disciplino. "Street" (ulično skejtanje) je pač najstarejša in po mnenju nekaterih tudi najvznemirljivejša. Naravno okolje skejterja je ulica, skate park pa umetno. Ulica namreč omogoča vedno nove situacije in skejter lahko uporabi svojo domišljijo in izrabi različne dele pločnikov, stopnišč itd. Mestnim oblastem ostanejo samo dve možnosti, represija ali pa saniranje obrabe, ki jo povzroči skejtanje. Gre za nekakšno obrabo prostora, katere stroške bi lahko krile javne finance, tako kot stroške onesnaženja vode in zraka. Vsekakor ne gre za velike denarje. V nekaterih ameriških mestih je sicer ulično skejtanje prepovedano, vendar ameriških rešitev ne bi priporočal. V Evropi je v glavnem dovoljeno.
V kratki zgodovini skate parka bi se morala odviti že dva kontesta, vendar je prvi zaradi slabega vremena odpadel, drugi pa se je zgodil konec junija in tudi odlično uspel. Gledalcev je bilo veliko in pokazalo se je, da obstaja zanimanje ljudi. Načrtujejo še dva kontesta do konca sezone, dokler ne pritisne mraz. Omeniti je potrebno še neformalne "sessions", na katerih večja skupina skejterjev preizkuša svoje znanje brez potrebe po tekmovanju. Skejtanje pa se imenitno kombinira z glasbenimi festivali.
Vsekakor so si skejterji izborili status mestne znamenitosti in čeprav bi jih okoliški stanovalci najraje izgnali izven centra mesta (nekaterim je pač ideal mesto duhov), imajo še večje želje po rasti in napredku. Zato ne jih zgazit z avtom, če bodo pridrveli s kakšnega pločnika.  

 

Natečaji in sodelovanja

Vabilo na VideoGong

VideoGONG je mednarodna predstavitev neodvisnega videa in računalniške animacije, ki se bo odvijala od 25. do 28. oktobra v Gorici (Italija) v okviru Film Video Monitorja. Rok za oddajo prijav je 30.september 2000. Prve informacije in prijavnica so na objavljene na spletni strani www.kinoatelje.org.

Akcija Ti povej!

Namen akcije Ti povej!, ki poteka v sodelovanju z slovenskimi fotografij, je zbiranje mnenj mladih o podobi Slovenije in vzpodbujanje razmišljanja o slovenski identiteti. Naloga vsakega udeleženca je sledeča: izbereš motiv, narediš fotografijo in jo s tvojimi osebnimi podatki pošlješ na naslov akcije Ti povej!: Urad za Mladino, Štefanova 1, 1000 Ljubljana ali po e-mailu na ti.povej@mss.edus.si, info: spletna stran: www.tipovej.org. Čas oddaje prijave je 15.9.2000. Sodelujejo lahko vsi mlajši od 30.let.

Prijava na Jazzinty

V Novem mestu bo med 16. in 19. avgustom potekala glasbena delavnica Jazzinty. Na uradni spletni strani: http://www.drustvo-dns.si/jazzinty/ dobite vse informacije o delavnici, lahko pa izpolnite tudi elektronsko prijavo.

Natečaj in okrogla miza Droge med mladimi

Informacijski center za mlade Infočuk v sodelovanju s fondacijo Odsev se sliši pripravlja okroglo mizo na temo Droge med mladimi. Na okrogli mizi, ki bo predvidoma v sredini novembra, se bodo mladi pogovarjali s strokovnjaki o tej vedno pereči problematiki. Svoj pogled na to temo pa lahko mladi izrazijo skozi kakršnikoli umetniški izdelek s področja fotografije, literature, likovne umetnosti, filma in glasbe. Prispevke zbirajo do vključno 1.11.2000 na naslovu Infočuk - Knjižnica Nova vas, Cesta proletarskih brigad 61 a, Maribor, s pripisom Za natečaj - Droge med mladimi.
Pogoj za udeležbo na natečaju je starost od 15 do 19 let. Udeležence natečaja čakajo nagrade. Datum odprtja razstave prispelih del in podelitev nagrad bo znan v začetku novembra.
Več informacij lahko dobite po telefonu (02) 331 58 82 ali elektronski pošti robert@mb.sik.si

 

"Dolgo vroče poletje napoveduje neznosno vročo jesen," pravijo pri 13.bratu in se butasto režijo

Za njihovim skrivnostnim smehom se seveda skrivajo odlične pogruntavščine, ki smo jih od te mlade ekipe že vajeni. Svoje znanje in spretnosti bodo predstavili z raznovrstnimi projekti. Svoje misli so strnili na svežem poletnem sestanku.
Vrhunec delovanja kluba se obeta konec leta 2000, ko naj bi istočasno izšla osma številka 13. brata, otvorjena naj bi bila fotografska razstava, izšla naj bi prva samostojna zgoščenka skupine Entreat. in možno je še manjše / večje presenečenje. Več o tem v naslednjih številkah Masinfa.
Koncerti se bodo iz razumljivih razlogov še vedno dogajali v Klubu Jutro v Ajdovščini.

Zadnji poletni koncert bo:
14.8. Leiah in Children of Fall - dvojni švedski pojoči zbor
Leiah je še zelo mlado dekle. Rodila se je septembra 1998 svoji ljubeči materi Annsofie (bas) s pomočjo treh očetov; Anders (bobni), David (kitara in vokal) in Joakim (kitara). Istočasno sta Annsofie in David prišla iz ločitve v Dallasu. Anders še vedno nekaj muti s Clancy in Joakim, ki se je takoj po razpadu Serene pridružil Davidu in Annsofie, je pravi monogamist, tako kot Annsofie. David se vrti okrog KGB disko gibanja, toda njegovo srce bije za Leiah. Leiah je prepoznavna po njeni ljubezni do vseh živih bitij, toda nikakor ne posega po prestolu politike, kajti njeni starši imajo različne politične poglede. Njen cilj je deliti njeno veselje in žalost z ljudmi, ki se prepoznajo v njenih ljubkih očeh.
Children of Fall so nastali iz pepela benda Serene, ki je legel k zadnjemu počitku konec leta 1998. Samo dva člana benda sta težko nosila breme ustvarjanja in prvih 18 mesecev je šlo vse bolj počasi. Edini znak življenja v tem obdobju je bil demo treh pesmi, ki je bil izdal v omejeni količini. Nato je prišlo do spremembe, geografska razdalja ni mogla več ločevati kreativnih sil in pakt so podpisali naslednji posamezniki: Anders - vokal, Olle - kitara, Linus - bobni, Petter - bas, Peter - kitara. V šestih tednih je pet otrok ustvarilo, zbrusilo in onečastilo material, ki je nato postal njihov prvi album "Riding a Broken Vehicle". Za vse kreativne posameznike, ki iščete navdih v emocionalni glasbi, zaigrani z neskončno zanesenostjo, je to povabilo na sodelovanje na potovanju z enim samim ciljem dati smisel življenju. Nič ne morete izgubiti... Militantno zaljubljeni.
Oba benda izdajata svoje plošče za belgijsko založbo Genet, ki je znana po metalnem hardkoru, v zadnjem času pa nam servirajo vedno večje količine bolj rokovsko obarvane hardkor godbe.

Krajša napoved jesenskih prireditev:
18.9. Ani(e)mo(a)tion in Entreat. - Pobrateni ultracore bend iz Celovca se zopet pojavlja na našem koncu skupaj z hišnim bendom, ki nadaljuje svoj simfocore opus.
21.9. Submission Hold (Kanada) in Heartfield (Italija) - Post-punk-core-rock mešanica, ki ga še dopolnjuje kričeč in pojoč ženski glasek z jasnim in glasnim anarhističnim stališčem. Italijani ostajajo zvesti domači tradicionalni hardkor godbi.
18.10. Boy Sets Fire - Američani, ki so že razgrajali pred dvemi leti, baje naredijo dober žur, koncert za žuriste.
2.11. Zegota, Enfold in Petrograd - Ameriškim in nemškim metalcem, ki se prodajajo pod hardkor etiketo, se bodo pridružili luksemburški hippypoppunk mojstri.

 

Kam naj se dam?

Komisije Entente Florale župan in spremstvo prav gotovo niso popeljali na obisk Mostovne, zato pa smo pri zavodu Masovna poskrbeli, da na ta pereči problem opozorimo s projektom – akcijo Ideja za Mostovno. Udeležite se je v čimvečjem številu. V naslednjih tednih vam svetujemo, da se odpravite na dogodke v nadaljevanju.

Info tudi na www.rockvibe.com!

Tolmin, Sotočje v organizacija KTŠ:

12.08.00 Körai Örom (Madžarska)
18.08.00 Metal festival
25.08.00 Štirje pravi dedci, Drugi Disko, Kramfid
26.08.00 Drum Kolegij (1.meddržavna multimedijska glasbena prireditev), Štanjel (Grajsko dvorišče od 13.ure dalje)
27.08.00 Bibič & The Medleys, Breginj

Ideja za Mostovno – dan odprtih vrat!
25.08.00 Nova Gorica (Mostovna ob železniški progi, pričetek ob 19.uri)
Prva prireditev na območju Zavoda Masovna; simbolično rušenje zidu, predstavitev arhitekturne delavnice in ogled filma o Zavodu Masovna.

Festivali:

TRNfest 2000 - Ljubljana, KUD F.Prešeren
09.08.00 Inna Zhelannaya (Rusija) - etno večer
10.08.00 Freyer Teater: Tobija - lutkovna predstava za otroke
To niso filmi: Kratke televizijske igre AGRFT
11.08.00 Trio Handcraft (Italija, Indija, Afganistan) - tolkala sveta: ritmično srečanje kontinentov, Improklub - nočne gledališke improvizacije v dvorani
12.08.00 Res Nullius - rock večer
13.08.00 Folkestra - ljudsko v jazzu in jazz v ljudskem
14.08.00 Kvint&ton - večer zabavnih napevov: etno rock žur
15.08.00 Otvoritev razstave: Slovenski politični strip – otvoritev razstave, 21.00 produkcija Plesni teater Ljubljana & Exodos: Matej Kejžar: 1,2,3 - plesna predstava
16.08.00 Korai Öröm (Madžarska) - ambientalni etno trans večerzvok & svetloba, tradicija & sodobnost, akustika & elektrika
17.08.00 Otroški variete Andreja Rozmana Roze: Mali Rimski Cirkus Mrzli val iz Kinoteke: Nanuk s Severa z glasbeno spremljavo
18.08.00 Glasshopper (Hrvaška) - blues noise rock večer

Improklub - nočne gledališke improvizacije v dvorani
19.08.00 Grine Kuzine (Nemčija)- pleh godba od klezmerja preko Balkana na Ural
20.08.00 Boilers Quartet (Hrvaška) - najzanimivejša jazz zasedba naših sosedov
21.08.00 Lutkovna skupina Koruzno zrno: Nylon in konj, gledališče lutk: Federico Garcia Lorca: Oltarček Dona Cristobala - lutkovni predstavi za odrasle
22.08.00 Šipak Kazalište: Sedma uvertira: Brod (Hrvaška)
Kultyer Dance Theater (Škotska): Paper Back – plesna predstava temelji na dinamični in nevsiljivi mešanici sodobnega in uličnega plesa
23.08.00 Uluru - mistika didgeredujev, vibracija in sinteza tolkal na pokrajinah zvoka
24.08.00 Gledališče pantomime Teater Cvoci (Češka): Kozmična klovna- predstava za otroke, Teater Cvoci (Češka): Carmen Crazy - predstava za odrasle
25.08.00 Niowt - svež art rock večer
26.08.00 Márcio Faraco Group (Francija)- bossa nova, samba, baiao
27.08.00 Elvis Stanič Group (CRO) - jazz večer: iz Montreauxa na Trnfest
28.08.00 Al Jones Blues Band (Nemčija)- urbani blues Zahoda
29.08.00 Le Dernier Cri (Francija): Hopital Brut
30.08.00 pričetek ob 20.00 Dan sklada za ljubiteljsko kulturno 31.08.00 Teater Bis (Poljska): Čevljar Dreta – lutkovna predstava za otroke
Lolita - najznamenitejša KUD-ova jazz zasedba
01.09.00 ob 17.00 Madness skate session plus Psyho-klan, Srečna Mladina
02.09.00 Bratko Bibič and Madleys - dialogi in metamorfoze harmonike
03.09.00 Kandakodžainebojša (Srbija) - najboljša beograjska skupina danes
Zmelkoow - brez priznanj, pa vendar kralji slovenske rock scene

No Name Riders bikerski žur
Motoristični praznik No Name Riders v znaku uvoženega rock’n’rolla:
11.08.00 -petek- Hruševje pri Postojni
Nastopajo: Solheads (Francija, Lolipop Rec.), Dare Dare Devils (Francija, Banana Juice Rec.), The Buckweeds (Belgija, Fandango Rec., Smoking Troll Rec.), Res Nullius in The Spoons (Hrvaška)
/org: No Name Riders in FV Music/

Mladi fest. - 25.07.00 - 26.08.00 Sežana (Športni park - ob hali)
(filmi in diasi; amfiteater: predstave, koncerti: Pulverjera)
Tradicionalni poletni festival Kluba Sežanskih Študentov: Pričetek vseh prireditev ob 21:00
11.08.00 in 12.08.00 Pulverjera, koncert: Kapela la Chateliere, Anonimus, Štirje pravi dedci, Glashoper, NNY, 5. filmski vestnik, Loši dečki, Gasol heads, Dare dare devil, Scuffy dogs;
predstava: Popek Not (Teater Gromki).
13.08.00 Modna revija
25.08.00 Pulverjera: Open air rave party od 22:00 do 06:00
Main floor: Aleksij, Vestax, Vojko, Tom Jay, Mare
Radyoyo-BB area: Emi, JAmirko, Pier, MC Jose
26.08.00 Odprtje Mladinskega centra

Mediteran Festival
Poletni obalni festival drugačne godbe se počasi preveša v drugo polovico. Letos je postregel že z nekaj izvrstnimi glasbenimi večeri. Spremljajte ga še do konca:
11.08.00 Safile’ (Italia)
12.08.00 Inna Zhelanaya (Rusija)
18.08.00 Grine Kuzine (Rusija)
19.08.00 Bisca (Italija)
02.09.00 3 Big band / Lara Baruca / Spirits /org: Mediteran alias Mef

Art & Music Festival - 10.08.00 – 12.08.00 Pulj (klub Uljanik), CRO
četrtek - Močvara predstavja: Mance, Gdnhy, Kawasaki 35, Chang Foss, Lunar
petek: Obojeni program (Jugoslavija), Kismet & Mizar (Makedonija), Blackout Project (Hrvaška), Lara Baruca (Slovenija) in Pop-Eye (Hrvaška)
sobota: Let 3 (Hrvaška), Protest (BiH), Sila (Jugoslavija), Stabat Mater (Hrvaška) in Rodoljubac (Slovenija).

6. No Border Jam Festival - 25.08.00 - 26.08.00 Maribor (Pekarna)
(petek od 17:00 dalje): No Strenght To Suffer, Caddies, Živi zid, Entreat., Gravity Sax, Dawncore (H), Pledge Alliance (A), Wasserdicht, Analena (HR), Io Non So (I), Brain Shifter (digital hc) in Deca Debilane
(sobota od 16:00 dalje) Curse Of Instinct, Youth Against (HR), Soap, Bez Panike (HR), Eredicate (D), Reflektor (A), Seuchenherd (D), Red Lights Flash (A), Scuffy Dogs, Aferra (P), Strahler 80 (A), Citizen Fish (UK); Spremljevalni program: piercing, distributerji, video projekcije.

Reggae Sun Alps Festival - 06.09.00 Ljubljana (Križanke)
Nastopajo: Mad Professor, Lee Scratch Perry, Macka B (vsi Velika Britanija) in Sunny Orchestra.

2. Breakbeatnikk - 08.09.00 Ljubljana (Križanke – štart ob 18:00)
Festival breakbeat, hip-hop, rap, elektro glasbe.
Nastopajoči razen projekta 5’00 Of Fame še niso znani.
Čekiraj: www.radyoyo.si

20. Novi Rock - 09.09.00 Ljubljana (Križanke)
Nastopajo (verjetno na dveh odrih): Dežurni krivci, Bitch Boys, Cancel, Trije Puhalci, Torul, Broken Lock, Karpis, Terminal Disease, Harlem Underground, Žambo Žoet Workestrao, Luke The Wizard, gostje: Psycho-Path, Darkwood Dub (YU) in Siddharta.

 

Plesne zabave:

12.08.00 4.Valkana Beach 2000 Pulj (Hidrobaza, Puntižela)
18.08.00 in 19.08.00 Pulj (Fort Bourguignon)
Veliki rave party event – tri plesišča.

19.08.00 The New Millennium Night Celje (Hala Golovec od 21.ure)
Že uveljavljena prireditev elektronske glasbe v Celju tokrat prvič tudi s trance plesiščem. Na treh plesiščih se bo poleg dodatnega vizualnega programa zvrstilo kar nekaj uveljavljenih imen elektronske kulture: Claude Young, Trevor Rockliffe, Brenda Russell, Stefano Noferini in drugi. Pa še vse kar spada zraven: body painting Bilke Baloh, plesalke...

 

Rock Vibe Music Promotion alarmira:

Elvis Jackson pred izidom novega CD-ja

Poleg tega, da je veseljaški kvartet Elvis Jackson nastopal v družbi z priznanimi imeni Looking up, Burning Heads, Toasters, Murphy’s Law, Vice Squad, Subhumans, Edna’s Goldfish in Citizen Fish, so uspešno nastopali na tujih odrih, nedavno tudi po Švici, kamor jih je zvabila njihova nova koncertna agencija StageDive. Sodelovanje je obrodilo prve sadove, saj so s pesmijo "Unlucky Guy" pristali na odmevni punk-hardcore kompilaciji "No-fi trash" založbe Floppy Cow, na kateri so zastopani tudi Lagwagon, No Fun At All in mnogi drugi. Vmes so posneli avtorsko glasbo za kratkometražni film Jezni, po odmevnem prvencu "Move Your Feet It’s One O’ Clock" (Rock’n’Roll Rec./Nika) pa so že pripravili gradivo za album "Go Home And Practice" (Rock’n’Roll Rec.), s katerim vas bodo pozitivno pretresli in razmigali zgodaj jeseni, ko lahko pričakujete videospot za pesem "I Love You".

Čeprav se bliža izid albuma se koncerti vrstijo brez premora – odslej v organizaciji Rock vibe:
04.08.00 -petek- Pulj (Monte Paradiso festival- Hrvaška)
06.08.00 -sobota- Griblje ob Kolpi (Kolpa 2000 festival)
17.08.00 -četrtek- Ajdovščina (KAŠ-ev vrt)
26.08.00 -sobota- Idrija (Čipkarija pred Swenakom)
08.09.00 -petek- Murska Sobota (Grajsko dvorišče)
09.09.00 -sobota- Nova Gorica (Poletna scena – Stari kino KGŠ)
Info: www.rockvibe.com

Zaklonišče prepeva v prvih rokerskih frontah!

Uspeh singla in videa Žitije Miće Muriquija je še kako opazen tudi na terenu – skupina v studiu končuje gradivo za novi album, dotlej žurajte z njimi na špilih:
12.08.00 Zeleni gaj pri N.Gorici (Zelengajska noč)
19.08.00 Kranj (Sejmišče – Gorenjski sejem)
25.08.00 Žalec (Žalska noč)
26.08.00 Idrija (Čipkarija – pred Swenakom)
01.09.00 Sežana (Športno igrišče)
02.09.00 Prebold (Žur pod Žvajbo)
08.09.00 Murska Sobota (Grajsko dvorišče)

Psycho-Path na BIZARRE festivalu!

Zgodilo se je. Psycho-Path so na povabilo prestižne nemške revije Visions in koncertne agencije Manic Music kot prva rock skupina iz Slovenije uvrščeni na Vitaminic oder. Na 14. Bizarre festivalu v Weeznu (nekdanje vojaško letališče) pri Nizozemski meji bodo Psycho-Path dobili svojo priložnost za nastop v soboto, 19. avgusta ob 15:25. Kot je običaj, so tudi letos zbrana sama odmevna imena iz aktualne rock in elektro scene: (petek, 18. avgust) Moby, Moloko, Underworld, Ween, Junkie XL, Beck, Placebo, na dan nastopa Psycho-Path pa bodo zadovoljeni tudi petični crossover okusi, saj bo festival v znaku Mr. Bungle, Deftones, The Gathering, Limp Bizkit, Foo Fighters in Blink 182, za sklepni (nedeljski) večer pa so prireditelji napovedali Suicidal Tendencies, Therapy?, Rollins Band, No Use For A Name,...itd Za ostale informacije o festivalu se zglasite na spletni strani: www.bizarre.de. Festivalskih nastopov Psycho-Path pa s tem še ni konec. Teden kasneje se v petek, 25 avgusta najprej kot glavni gostje mudijo na festivalu v Kusslu, večer kasneje pa godejo v družbi nekaj priznanih nemških rock atrakcij na Voice Of Art festivalu v Chemnitzu. Stekle pa so tudi že priprave za obširno italijansko klubsko turnejo (vsaj 10 datumov), na katero so za konec oktobra dobili povabilo s strani priznane italijanske agencije Jammai. Septembra, še pred nastopom na Novem rocku, boste na TV ekranih uzrli nov že peti video za pesem Recognition (režija Ven Jemeršič, Perfo prod & koprodukcija TV SLO).

Nastopi:
17.08.00 Ajdovščina (KAŠev vrt)
19.08.00 Weeze (Bizarre festival, oder Vitaminic - Nemčija) glej pod: www.bizarre.de
25.08.00 Kusel (festival – Nemčija)
26.08.00 Chemnitz (Voice Of Art festival – Nemčija)
02.09.00 Ljubljana (Orto klub - Dr.Martens party)
09.09.00 Ljubljana (Križanke – Novi Rock 2000)
Info: www.psychoz.com

Niowt po dveletnem premoru znova koncertira

Ustanovna člana Niowt, Mojca Krevel (vokal, kitara) in Peter Šenk (klaviature, vokal), sta pričela sodelovati l.1992 z glasbo za gledališki projekt, nato pa sta se kmalu resno lotila pisanja lastnega materiala. L.1993 so nastali prvi studijski posnetki in v naslednjih dveh letih so Niowt igrali v vseh pomembnejših klubih po Sloveniji. L.1996 so v sodelovanju s producentom Petrom Penkom (Coptic Rain, April Nine) posneli material za prvi album, ki je leto pozneje izšel pri nemški založbi Chrom Records. Izidu so sledile izvrstne kritike v evropskem glasbenem časopisju, festivalska turneja po petih večjih mestih, album se je uvrstil na nemško DAC lestvico, skladba Horizon pa je zasedla prvo mesto klubske lestvice Loebau. L.1998 so Niowt prejeli nagrado Maršev gojzar za najboljši album, skladbo in skupino leta. Zadnje leto in pol so Niowt pripravljali material za drugi album "Loverboy" ter se v poletju 2000 po dveletni odsotnosti vrnila na odre z novim basistom in dodatnim kitaristom. Uspešno so nastopili na italijanskem rock festivalu Beach Bum , pred izidom albuma za nemško založbo Chrom Records jih čaka še nekaj pomembnih festivalskih nastopov. Novo glasbeno gradivo je zvočno modernejše in plesno dinamično, pričakovati je, da bo največ odobravanja požela pesem "Freak".

Po uspelem nastopu na italijanskem festivalu Beach Bum se še pred izidom albuma predstavijo na nekaj festivalih:
05.08.00 -sobota- Nova Gorica (Poletna scena - Stari Kino KGŠ)
17.08.00 -četrtek- Cuneo (Nuvolari libera tribu festival - Italija)
25.08.00 -petek- Ljubljana (TRNfest - KUD F.Prešeren)
02.09.00 -sobota- Lendava (Terme Lendava - Adijo Poletje festival)

Monsunski oblak, ki nosi spremembe: Shyam!

Krški kvartet na prvem predstavitvenem obhodu po slovenskih odrih - še pred izidom albuma Željo daleč stran, katerega botra sta Multimedia d.o.o. in Kif Kif..

04.08.00 -sobota- Griblje (Kolpa 2000)
26.08.00 -sobota- Idrija (Čipkarija pred Swenakom)
01.09.00 -petek- Lendava (Terme Lendava - Adijo Poletje festival) 

Tolminski Rodoljubac po udarnem šok rocku na Rock Otočcu v akciji!
Tokrat gostujejo pri sosedih Hrvatih na A&M festivalu.
12.08.00 -sobota- Pulj (terasa kluba Uljanik - A&M festival)
08.09.00 -petek.- Murska Sobota (Grajsko dvorišče)