KEKČEVA DEŽELA
OBISKALI SMO KEKČEVO DEŽELO.
Vožnja z Bedanc busom je bila pravi užitek in razburljivo doživetje.
O, groza! Prišli smo k Bedančevi koči. Srčno smo upali, da ga ne bomo srečali. Bilo nas je kar malo strah. Še dobro, da je bil vodič tako pogumen.
Končno smo se le premagali strah in se podali raziskovat Bedančevo kraljestvo. Čakalo nas je kar nekaj presenečenj.
Po zakurjenem ognju smo vedeli, da Bedanec ni daleč.
Ogledali
smo si tudi pasti, ki jih je nastavil Bedanec.
Potem pa se je zgodilo. Prikazal se je Bedanec. Le kako nas je odkril?
Bedanec je hotel s seboj odpeljati dva naša sošolca. Na srečo smo poznali način, kako ga pregnati. Če še ne veste, Bedanec se zelo boji sove.
Nato nas je pot vodila k Brinceljnu, ki nam je razložil, kako se on ubrani Bedanca.
Imeli smo res srečo. Ravno tedaj je na obisk k Brinceljnu prišel Kekec.
Kekec je bil pa res prijazen. Po skrivni poti nas je odpeljal do svoje koče in nam jo razkazal. Zaupal nam je še eno veliko skrivnost, ki je ne smemo povedati nikomur.
Kekec in Pehta sta postala prava prijatelja, zato se je Kekec odločil, da nam jo predstavi. Mi smo se je malo bali, nato pa smo spoznali, da je prijazna gospa, ki res pozna veliko zdravilnih rož.
Tako! Pa je našega potepanja po Kekčevi deželi konec. Napotili smo se proti avtobusu. Bili smo polni raznih vtisov. Naši želodčki so nam bili pa hvaležni, ker smo jih pred odhodom v šolo še enkrat pošteno napolnili.
