Vse splošna priljubljenost pasme po vsem svetu je posreden vzrok za nastanek številnih dednih bolezni in značajski sprememb tudi pri zlatih prinašalcih. Poudariti je treba, da so prisotne tudi v slovenski vzreji!
Izvor: več teorij, vendar pa se vsi raziskovalci nastanka pasme strinjajo, da so bili prvi zlati prinašalci registrirani na Škotskem (Guisachan) v 2. polovici 19. stoletja, pri nastanku pa so sodelovali labradorec, gladkodlaki prinašalec, irski seter in ruski rumeni pes.
Splošen opis: Simetričen, srednje velik, kompakten pes zlatorumene barve, ki se giblje z izdatnim korakom in ima prijazen ter pozoren značaj.
Značaj: Zaupljiv, prijazen, inteligenten in živahen. Prisoten je naravni nagon za prinašanje.
Glava: Primerna telesu, močna z dobro izraženim čelnim predelom (stopom) vendar brez ostrih potez. Gobec je močen, dovolj širok in globok. Dolžina obraznega dela naj bi bila enaka dolžini lobanjskega dela. Zaželjena je črna barva smrčka.
Oči: Temno rjave, s temnimi obrobami oči in nastavljene dovolj narazen.
Zobovje: Močne čeljusti s pravilnim škarjastim ugrizom.
Vrat in telo: Mišičast vrat mora biti dovolj izražen in se nadaljevati v ravno hrbtno linijo. Telo je grajeno simetrično in uravnoteženo.
Okončine: Okotenost spredaj in zadaj ne sme biti strma. Kosti so močne in ravne. Komolci in pete ne smejo biti obrnjene navznoter oziroma navzven. Šape so okrogle in mačje.
Rep: Nastavljen in nošen v hrbtni liniji.
Dlaka: Ravna ali valovita z gosto podlanko. Praporci na repu in okončinah.
Barva: Vsi odtenki zlate in krem barve. Nedovoljene so mahagoni rdeča, rdečerkava in bela barva. Dovoljena je manjša bela lisa na prsih.
Višina: psi 56-61 cm, psice: 51-56 cm
Očesne bolezni
Siva mrena: Razvije se kadarkoli v življenju, vendar je to pasma pri kateri se bolezen pojavi šele po 6. letu. Da bi se izognili pojavu sive mrene pri mladičih, je potrebno tako pse kot psice, ki so namenjeni za vzrejo vsakoletno pregledati pri oftalmologu specialistu. Priporočljivo je pregledati tudi potomce obeh in v primeru pojava izločiti iz nadaljnje vzreje.
PRA (nočna slepota - progresivna retinalna atrofija): Danes sicer redka bolezen, vendar je potrebno pse prav tako pregledovati vsako leto.
Entropija in ekstropija: Pojavi se že pri mladičih, značilno pa je obračanje spodnje veke navznoter pri entropiji in navzven pri ekstropiji.
Displazija kolkov (HD)
Dokaj pogosto pri pasmi v Sloveniji, ki pa ni vedno podedovana bolezen (uradna ugotovitev je, da je displazija dedna le v 30 % odkritih primerov), saj se pojavi tudi pri neprimernem ravnanju z mladičem (dolgi sprehodi, tek ob kolesu, hoja po stopnicah in gladkem parketu itd.). Priporočljivo je počakati z večjimi aktivnosti do konca razvoja, to je do dopolnjenega 14. meseca starosti. Po 12. mesecu pa je priporočljivo tudi preventivno slikanje kolkov. Prav tako pazimo, da pes ne raste prehitro in da ni pretežek (pri zlatih prinašalcih obstaja nenapisano pravilo, da je sorazmerje med starostjo v tednih in težo v kilogramih do dopolnjenega 6. meseca 1:1. Torej pri recimo 20 tednih, naj bi imel naš pes 20kg. Seveda obstaja variranje pri posameznikih, naj pa ne bi razlika presegla za 3kg +/-.
Displazija komolcev in ramen ter OCD
Displazija komolcev in ramena oziroma ED je ena izmed najresnejših zdravstvenih težav pri pasmi, tudi v Sloveniji, pogosto pa jo spremlja še OCD, pri kateri se odlomijo manjši koščki povrhnjice in kosti, ki nato povzročajo bolečine prizadetim psom. Tako kot displazija kolkov sta tudi ED in OCD lahko pogojena z mehanskimi poškodbami oziroma razlogi, ki pa so enaki kot pri HD. Bolezen odkrijemo enako kot kolčno displazijo, s slikanjem ramen in komolcev.
Epilepsija
SAS
Preden se odločite za nakup mladiča pasme zlati prinašalec, dobro preučite pasmo (na voljo je nekaj izvrstnih knjig priznanih angleških vzrediteljev) s pomočjo knjig in informacij zbranih od ostalih lastnikov. Sami predstavniki pasme se namreč med sabo razlikujejo tako po značaju kot po videzu.
Pes ali psica?
Vedno več ljudi ugotavlja, da so psice pravzaprav primernejše od psov, vsaj pri tej pasmi. So bolj mirne, bolj navezane na družino, hitreje učljive in prilagodljive, manj trmaste ter se ne oddaljujejo od lastnikov. Večina zlatih prinašalk se goni enkrat na 7-9 mesecev, gonitev traja od 14-21 dni, paziti, da ne pride v stik s samci pa je potrebno nekje med 10. in 15. dnevom (odvisno od posamezne psice, nekatere so "pripravljene" šele po 16. dnevu). 3-4 mesece pred gonitvijo zamenjajo dlako. Če psice ne nameravamo uporabiti za vzrejo, potem jo je priporočljivo sterilizirati in se tako izogniti morebitnim problemom.
Po drugi strani pa so samci veliko bolj družabni, energični, imajo več samovolje in "smisla za humor". Prav tako menjajo dlako, ki je bujneša od dlake psic, ponavadi le 1x letno. Problemi nastanejo pri disciplini, saj so zlati prinašalci nagnjeni k potepuštvu, pretepom z ostalimi psi in neubogljivosti, zato je skoraj nujno potrebno samca usmeriti v kako kinološko aktivnost (poslušnost, agility, lovske tekme, reševanje...).
Delovni ali razstavni tip?
Kot pri večini pasmah se tudi pri zlatih prinašalcih krvne linije delijo na delovne in razstavne in s tem tudi tipi psov. Delovni tip spoznamo po lažji telesni zgradbi, krajši dlaki in temnejših odtenkih dlake (zlato-rjavo-rumene barve). V nasprotju je razstavni tip močnejših kosti in glave, daljše in bujnejše dlake, ki pa variira v vseh dovoljenih odtenkih (med razstavnimi linijami najdem pse od svetlo krem do zlatorjave barve). V zadnjem času je bil zelo priljubljen trend svetlejše barve, vendar slednja nosi s sabo tudi težave, predvsem preobčutljivost psov na sonce in slab pigment.
Kje in kako najti dobrega vzreditelja?
Ob paritvah morajo lastniki psic izpolniti obrazec "Prijava legla", na katerem so vsi podatki o psici in psu. Vsak mesec izide tudi glasilo Kinološke zveze Slovenije, v katerem je rubrika "Predvidena legla", kamor so uvrščene vse paritve, ki so bile pravočasno prijavljene. Med podatki lahko najdemo ime psa in psice, njuno vzrejno oceno, predviden datum kotitve, naslov in telefon vzreditelja. Podatke o morebitnih leglih dobite tudi pri Slovenskem klubu za retrieverje.
Nikar ne kupujte pri preprodajalcih, saj ne veste od kje prihajajo mladiči - morda so bili skoteni prav na t.i. pasjih farmah, kjer imajo psice 2x na leto mladiče, ko pa so popolnoma izčrpane jih pobijejo. Več o temu si prosim preberite na http://www.mojpes.net
Kaj moramo vedeti preden se odločimo za nakup mladiča?
Priporočljivo je, da se ogleda čimveč legel, saj se le tako dobi dober vpogled v razmere v katerih mladiči in ostali psi živijo, v različnost značajev in videz psov. Dober in vesten vzreditelj dovoli obiske šele po 3. tednu starosti, ko mine prva večja nevarnost kakršnihkoli okužb. Igranje z mladiči vam bo dovolil šele potem, ko se bo prepričal, da niste božali drugih psov. Če je le možno boste videli mamo mladičev, očeta in morebitne potomce obeh. Če oče legla ni v lasti vzreditelja potem naj vam pokaže vsaj njegovo fotografijo. Predložiti vam mora tudi rodovnike obeh staršev, potrdila o slikanih kolkih in morebitnih doseženih uspehih na delovnem oziroma razstavnem področju. Kljub temu, da v Sloveniji, kljub prisotnosti bolezni, še ne velja uradno pravilo o pregledih oči (PRA, siva mrena...) ter slikanju komolcev in ramen (ED, OCD), se nekateri vzreditelji že zavedajo pomembnosti in svoje pse že dajo pregledati/slikati. V tem primeru vam bodo predložili tudi potrdilo o pregledu.
Najbolj priporočljiv je nakup psa pri članih Slovenskega kluba retrieverjev, saj boste kot kupec mladiča avtomatsko postali član kluba za tekoče leto, kar prinaša nekaj ugodnosti, ki vam bodo pri vzgoji vašega novega psa prišle še kako prav.
OPOZORILO: Obvezno sestavite kupoprodajno pogodbo, če je nima pripravljene že vzreditelj, v kateri opredelite dolžnosti le-tega in kupca ter ravnanje v primeru nadaljne prodaje psa in pojavih morebitnih dednih bolezni!!!!