KAZALO

delovni list 1: PLIMA IN OSEKA

delovni list 2: ŽIVLJENJSKI PROSTOR LATVICE

delovni list 4: POLŽI, ŠKOLJKE - VPRAŠANJA

delovni list 6: OPAZOVANJE RAKA VITIČNJAKA

MORSKA OBALA

Življenje ob morju in v njem lahko opazujemo in raziskujemo v vseh letnih časih. Seveda pa je najbolj prijetno poleti. Pojdimo k morski obali, ne samo, da bi se kopali v morju in se sončili ter zabavali na obali, ampak, da bomo tudi opazovali raznolikost tamkajšnjega življenja.

Delovni list št. 1

PLIMA IN OSEKA

Izberimo si 2m dolg pas obale in ga opazujmo

· Ali lahko ugotoviš, do kod je segala gladina morja ob plimi? Po čem?

S šiviljskim metrom približno izmeri:

- višino od morske gladine do višine kamor je segala plima: ________cm.

V tem pasu med plimo in oseko preglejmo VSE organizme.

· So na skalah živali?

· Previdno obrni kamen. Ali pod njim opaziš živali? Kako so se obnašale živali, ko si obrnil kamen? Zakaj?

· Najdeš tudi rastline? Ali katero prepoznaš?

· V spodnjo tabelo vpiši število živali določene skupine in število rastlin v tem pasu.

Tabela 1:

Število živali določene skupine:	Število rastlin:
1. mehkužci – polži:
2. mehkužci – školjke:
3. raki:
4. ribe:
5. ožigalkarji (spužve, vetrnice):
6. iglokožci (morske zvezde, ježki, kumare):
Skupaj:	Skupaj:

|nazaj|

Delovni list št. 2

ŽIVLJENJSKI PROSTOR LATVICE

Latvica je polž, ki živi pritrjeno na kamnih v obrežnem pasu morja. Njena hišica spominja na latvico za mleko, po kateri je dobil polž ime. Polžast zavoj hišice je slabo opazen. Latvice se hranijo z algami, ki jih strgajo s skal. Vsaka latvica ima svoj dom. To je prostor, ki se natančno ujema velikosti in obliki njene hišice. Preko dneva žival svoj dom zapušča. V smeri urinega kazalca kroži okoli doma in se hrani.

NAVODILA ZA DELO:

Na skali pritrjeno latvico pazljivo odlušči od podlage s skalpelom (delo mentorja)

· Skušaj ugotoviti, kje ima izbrana latvica svoj dom?

· Zakja se latvica med oseko tesno drži skale?

· Natančno si oglej skalo, kjer je bila pritrjena latvica. Ali na njej opaziš svetlejše lise?

· Kako se latvica premika?

· Na skalo okrog hišice začrtaj s flomastrom, ki je odporen proti vodi, obseg hišice. Naslednji dan poglej, ali se je latvica premaknila in za koliko?

POZOR! Živali med opazovanjem ne poškoduj! Po opazovanju latvico vrni v morje.

POLŽI IN ŠKOLJKE

Obrežni del morja je bogato naseljen. Med njimi so posebej razširjeni številni mehkužci, kamor sodijo školjke in polži. Debela lupina, ki obdaja njihovo telo je dobra zaščita pred spremenljivim okoljem.

|nazaj|

Delovni list št. 3

OPAZUJ PEGAVKO

· V banjico nalij za približno 1cm morske vode in pusti nekaj minut na soncu, da se voda segreje.

Nato vanjo položi pegavko in opazuj njeno obnašanje ter zapiši spremembe.

Opažanja:________________________________________________________________________________________

______________________________________________________

pegavka

2. Prepoznavanje polžev in školjk

S pomočjo določevalnega ključa na prilogi skušaj določiti katere vrste polžev in školjk imaš v banjici.

3. Na obali poišči prazne hišice različnih polžev in prazne lupine različnih školjk.

Skupaj z mentorjem s kapalko nanesi na hišice in lupine po 1-2 kapljici kisle raztopine. Opazuj kaj se dogaja. Svoja opažanja vpiši v spodnjo tabelo.

OSTANKI ORGANIZMOV	Opažanja ob dodatku kisle raztopine
Lupine školjk
Hišice polžev

4. Nato reši še delovni list št. 4

|nazaj|

Delovni list št. 4

ODGOVORI NA VPRAŠANJA:

1. Katera žival na sliki ni polž?

a) pegavka b) rožiček c) srčanka

2. Po čim najhitreje ločiš polža od školjke?

3. Dagnje ali užitne klapavice in ostrige so školjke, ki jih gojimo za hrano.

Nariši klapavico!

RAKI IN DRUGE MORSKE ŽIVALI

Morje je najstarejši prostor na Zemlji. Največ živali živi v obrežnem delu morja. Poleg skupine RAKOV kamor sodijo rak vitičnjak, kozica, obrežna rakovica, rak samotar, naletimo tu tudi na morske zvezde, kačjerepe, ježke in morske kumare, ki spadajo v skupino IGLOKOŽCEV. Tu je tudi skupina OŽIGALKARJEV kot so spužve, morske vetrnice (rdeča morska vetrnica, kamena korala, meduza mesečinka …) ter skupina MEHKUŽCEV s polži, školjkami ter glavonožci (sipe, lignji in hobotnice.

|nazaj|

Delovni list št. 5

RAKI VITIČNJAKI (želodki)

Na skalah v pasu bibavice so pritrjene drobne, bradavicam podobne tvorbe. To so oklepi rakov vitičnjakov. V oklepu je skrit rak z vitičastimi nogami. Kadar ga med plimo oblije morje, pomoli noge v vodo. Z nogami dela vodni tok, ki mu prinaša hrano. Hrani se s planktonom. Med oseko se ploščice tesno stisejo druga ob drugo, tako da zaščitijo rakca pred izsušitvijo.

Če stopiš z boso nogo na oklepe rakcev vitičnjakov, te kar precej zbode v podplat.

· Vzemi žični okvir, velik 5 x 5 ali 10 x 10 cm. Položi ga na skalo, kjer so pritrjeni raki vitičnjaki. Preštej koliko rakov je na površini, ki jo obdaja okvir.

Število rakov: ____________

· Okvir polagaj na različnih višinah skale in štej rake. Ali je število rakov na različnih višinah bistveno večje ali manjše? Če so razlike, skušaj to razložiti.

· Ali so poleg rakov vitičnjakov na skalo pritrjeni tudi drugi organizmi? Kateri?

· Raki vitičnjaki se lahko pritrdijo tudi na druge organizme (školjke, rakovice...). Poišči tak primer.

|nazaj|

Delovni list št. 6

OPAZUJ RAKA VITIČNJAKA

Poišči kamen, na katerem so pritrjeni oklepi živih rakov vitičnjakov. Živi raki imajo oklep zaprt s ploščicami, ki se med seboj prekrivajo. Če so raki mrtvi, ima oklep na vrhu odprtino.

Kamen položi v prozorno posodo z morsko vodo, da ga boš lahko opazoval od zgoraj in od strani.

· Opazuj kako se odpirajo ploščice vrh rakovega oklepa in kaj se zgodi, ko se odprejo?

· Meri čas, ko se raki hranijo.

Rak se hrani: ___________

· Izmeri temperaturo vode v posodi.

Temperatura znaša: ________________ °C

Preloži kamen v posodo s hladnejšo morsko vodo (pod 20°C), nato pa še s toplejšo vodo (temperatura vode pa ne sme presegati 30°C).

· Meri, koliko časa se vsakokrat odpirajo ali zapirajo vrhnje ploščice oklepov.

rak	čas odpiranja	čas zapiranja
rak 1
rak 2

· Pri katerih temperaturah vode odpirajo raki vitičnjaki svoje oklepe v daljših presledkih, pri katerih pa v krajših? (višjih/nižjih temperaturah)

Daljši presledki pri _________________ temperaturah, krajši presledki pri ______________ temperaturah.

RIBE

Ribe so najštevilnejše živali v morju. Poznamo več kot 10 000 različnih vrst rib. Večinoma imajo značilno telo, prilagojeno gibanju – plavanju skozi vodo. Delfini in kiti niso ribe.

|nazaj|

Delovni list št. 7

ODGOVORI NA VPRAŠANJA:

1. Katere ribe imajo na plavutih strupene trne?

2. Kako ribe dihajo?

3. Čemu služi ribam ribji mehur, napolnjen z zrakom? Izberi pravilno trditev:

a) z njim diha

b) pomaga ji, da v vodi lebdi

c) ji daje občutek sitosti

4. Kako bi ločili ribe, ki prosto plavajo po morju od rib, ki žive na morskem dnu?

5. Kakšna je razlika med sardelami in sardinami?

6. Izberi pravilno trditev. Morski konjiček je:

a) konj

b) riba

c) povodni mož

7. Kateri od morskih organizmov, ki so na sliki, ni riba?

a) špar b) morski konjiček

c) morski list č) električni skat

d) ligenj

|na vrh|