Prof. dr. Marko Uršič:

Izpitna vprašanja za predmet LOGIKA

v študijskem letu 2014/2015 – I. letnik, filozofija E + izbirni predmet

Izpit je usten, traja od 20 do 30 minut, sestavljajo ga tri vprašanja. Pogoj za prijavo k izpitu sta oba opravljena kolokvija (drugi z vsaj 50% ali kot seminar za tiste, ki imajo Logiko vpisano kot izbirni predmet): to šteje na izpitu kot prvo vprašanje od treh. Sledita dve vprašanji s spodnjega seznama (od 1 do 70). Z zvezdico (*) označena vprašanja so fakultativna: lahko jih izpustiš, če se poteguješ za oceno do 8 (tj., če na izpitu povlečeš vprašanje z zvezdico, lahko odgovarjaš na naslednje brez zvezdice); za najvišji oceni 9 ali 10 pa je treba odgovarjati tudi na vprašanja, ki so označena z zvezdico.

1. Kaj je logika v širšem in kaj v ožjem pomenu?

2. Katera so tri osnovna (aristotelska) logična načela?

3. *Pojasni zvezo med tertium non datur in "prihodnjimi kontingencami".

4. Pojasni razliko med razlogom in vzrokom, tudi s primeri.

5. Načelo zadostnega razloga: pomen za logiko, znanost in filozofijo.

6. *Katera osnovna načela racionalnega mišljenja poleg treh aristotelskih še poznaš (gl. dodatno študijsko gradivo na spletni strani)?

7. Kaj je argument v logiki in kdaj je formalno veljaven? Navedi primer.

8. Pojasni razliko med veljavnostjo sklepanja in resničnostjo sklepa, navedi primer.

9. Razloži sklepanje na način reductio ad absurdum, tudi s primerom.

10. *Pojasni razliko med logično in naravno nujnostjo, tudi s primerom.

11. Kaj lahko poveš o odnosih med logiko in sorodnimi znanostmi?

12. Kaj pomeni, da je logika organon filozofije in nasploh racionalnega diskurza?

13. Struktura oz. vsebina Aristotelovega Organona

14. Struktura definicije in pravila definiranja, navedi kak primer kršitev teh pravil.

15. Kako pride Aristotel do desetih kategorij? Navedi primere za prve štiri.

16. Katere so napake pri delitvi pojmov? Navedi kak primer.

17. Klasifikacija aristotelskih stavkov in logični kvadrat.

18. Pojasni, kaj pomeni resnica kot adaequatio rei et intellectus.

19. Sklepanja v silogistični logiki: od konverzije do silogizmov, navedi primere.

20. Silogizmi: figure in modusi, navedi primere.

21. Pravila silogizma, veljavni in neveljavni silogistični modusi, navedi primere.

22. *Kaj pomeni “popolnost” prve silogistične figure?

23. *Silogizmi v naravnem jeziku, oriši problematiko.

24. Vloga "srednjega pojma" v Aristotelovi logiki in filozofiji.

25. Stoiška logika; in primerjava z aristotelsko.

26. Pojasni pojme: propozicija, resničnostna vrednost, resničnostna funkcija.

27. *Kaj je Boolova algebra in kakšen je njen pomen za sodobno logiko?

28. Kateri so utemeljitelji sodobne stavčne logike in kaj veš o njih?

29. *Razloži, kaj je sintaksa in kaj semantika logičnega sistema.

30. Pojasni razliko med "pravilno formulirano formulo" (PFF) in tavtologijo.

31. *Zakaj rečemo, da “Matrica P-sistema” semantično opredeli ta sistem?

32. Kakšni so odnosi med resničnostnimi funkcijami in stavčni vezniki v naravnem jeziku?

33. *Kaj razumeš kot "problem implikacije" v standardnem P-sistemu?

34. Pojasni pomen tavtologije v P-sistemu.

35. Kaj pomeni načelo ekstenzionalnosti v P-sistemu in kaj v Q-sistemu?

36. Zakaj definicijska substitucija ni nujno enotna?

37. *Pojasni vlogo inkompatibilnosti v P-sistemu.

38. V čem se posredna matrična verifikacija razlikuje od neposredne? Navedi primer.

39. *Kaj so večvrednostne logike in čemu služijo?

40. Pojasni odnos med logičnimi zakoni in shemami sklepanja.

41. *Razloži "Deduktivni teorem".

42. *Implikacija in dedukcija; "striktna implikacija" in modalna logika.

43. Pojasni pojme osnovne pojme Q-sistema: predikat, stavčna funkcija, kvantifikator, domena.

44. Kakšen je odnos med univerzalnim in eksistenčnim kvantifikatorjem?

45. *Kateri algoritem odločljivosti lahko uporabljamo v Q-sistemu in zakaj?

46. Kakšen je odnos med Q-sistemom in A-sistemom?

47. *Kakšno vlogo ima eksistenčna kvantifikacija v Vennovih diagramih?

48. Logika relacij, lastnosti relacij, ekvivalenčne relacije; navedi tudi primere.

49. Razloži Leibnizev zakon “identitete nerazločljivega” in definicijo identitete v Q-sistemu.

50. Oriši zgodovino aksiomskih sistemov v znanosti in filozofiji. Čemu sploh aksiomatika?

51. Kakšna je bila vloga petega Evklidovega postulata/aksioma v zgodovini aksiomatike?

52. *Razloži strukturo aksiomskega sistema na primeru Russellovega sistema.

53. *Kako je Tarski definiral pojem "deduktivni sistem"?

54. Kateri so trije glavni sodobni formalni kriteriji za izbor aksiomov?

55. Kaj je klasična modalna logika? Štiri osnovne modalnosti … modalni kvadrat …

56. *Razloži, kaj je modalna semantika "možnih svetov" ter kako opredeli nujnost in možnost.

57. *Razloži, kaj so protidejstveniki in kako so semantično ovrednoteni z "možnimi svetovi".

58. *Nakaži osnovne probleme "metafizike modalnosti".

59. Razloži razliko med deduktivnimi in induktivnimi sklepanji, navedi primere.

60. Kakšen je odnos med induktivnimi sklepanji in vzročnostjo? Kaj je abdukcija?

61. Razloži razliko med statistično in “humovsko” induktivno generalizacijo. Kako povečamo verjetnost induktivne generalizacije?

62. Kako sklepamo po analogiji? Na primeru razloži prednosti in težave analogije.

63. Na primerih razloži Millove induktivne metode.

64. *Bayesova formula kot način verjetnostnega (oz. induktivnega) sklepanja (gl. dodatno študijsko gradivo na spletni strani).

65. *Zapornikova dilema (gl. dodatno študijsko gradivo).

66. Primerjaj formalne napake pri deduktivnem sklepanju in zmote pri induktivnem.

67. Kaj so logični paradoksi? Navedi primere iz zgodovine.

68. *Razloži Russellov paradoks in vlogo sámonanašanja v njem.

69. *Razloži Tarskijev paradoks ter razliko med predmetnim jezikom in matejezikom.

70. *Razloži problem neodločljivosti in Gödlov "paradoks".