Marko Uršič, Filozofija
narave, FF
Predavanja o Platonovem kozmološkem dialogu Timaj
(vsebina oz. spisek tém v študijskem letu 2016/17 in 2017/18; več gl. izbrane odlomke)
1. Platonov Timaj kot mýthos in/ali prvi kozmološki »model«; kdo govori v Timaju; mita o Faetonu in Atlantidi;
2. nujnost prvega vzroka; demiurg in večni »vzorci« (ideje, paradigme); »ta svet je najlepša od nastalih stvari«;
3. um (noûs, vesoljni lógos, »svet idej«) in vesoljna duša (psyché); vesolje kot »eno(vito) živo, vidno bitje, ki ima znotraj sebe vsa živa bitja«;
4. štirje elementi in sorazmerje (analogía) kot vez med njimi;
5. sferično, vse-/čutno/-obsegajoče vesolje; krožno gibanje neba; vesoljno »dušo je [demiurg] postavil sredi telesa sveta, raztegnil jo je skozi vse …«;
6. duša kot zmes istega, drugega in bitnosti;
7. »duša [vesolja], ki vse prešinja in je z vsem prepletena …« [→ panteizem];
8. čas (chrónos) je »gibljiva podoba veka/večnosti (aión)«; preteklost in prihodnost sta »nastali obliki časa«, večnost pa »le je« [kot brezčasna 'sedanjost']; vesoljna ura: Sonce, Luna, planeti; planetarni bogovi [→ astrologija];
9. 'stopenjsko' stvarjenje [→ gnosticizem], štirje rodovi ustvarjenih bitij; »duše so zvezde«; obvladovanje strasti, glava kot »posnetek vesoljne sfere«; primarnost vida med čuti;
10. »sprejemalka vsega postajanja«: chóra [prostor in/ali prasnov]; »sodelovanje« uma in nujnosti; primerjava z voskom;
11. 'idealna' geometrijska telesa (pravilni poliedri) in elementi (4+1), gl. tudi sliko; vloga geometrije v Platonovi kozmologiji in nasploh v platonizmu; vpliv pitagorejcev (Filolaj);
12. druge naravoslovne vede v Timaju [59–91], pozneje imenovane: kemija, biologija, anatomija, fiziologija, medicina, psihologija itd. (le kratek oris, brez citatov, razen …);
13. dajmon človeške duše je soroden z nebom, smo »nebeške rastline«;
14. svet (kozmos) kot »čutno zaznavni bog«.
Dodatki in navezave k Timaju ter poti
naprej:
· lepota kozmosa v dialogih Epinomis in Nomoi (Zakoni);
· Lepo in Dobro v Platonovi filozofiji (odlomka iz dialoga Fileb); komentar H. G. Gadamerja;
· etični pomen lepote kozmosa v Platonovi kozmologiji (knjiga G. R. Carone);
· platonizem: Lepo ↔ Dobro (kalós kagathós, kalokagatija);
· božanski/vesoljni Um in Volja (demiurg) v Timaju ter dve poti, ki pri pojmovanju odnosa med Bogom (in/ali Duhom) in Naravo izhajata iz platonizma: teizem in panteizem.