Marko Uršič, Filozofija narave, FF
Predavanja o Platonovem kozmološkem dialogu Timaj
(vsebina oz. spisek tém v študijskem letu 2016/17 in 2017/18; več gl. izbrane odlomke)

1.     Platonov Timaj kot mýthos in/ali prvi kozmološki »model«; kdo govori v Timaju; mita o Faetonu in Atlantidi;

2.     nujnost prvega vzroka; demiurg in večni »vzorci« (ideje, paradigme); »ta svet je najlepša od nastalih stvari«;

3.     um (noûs, vesoljni lógos, »svet idej«) in vesoljna duša (psyché); vesolje kot »eno(vito) živo, vidno bitje, ki ima znotraj sebe vsa živa bitja«;

4.     štirje elementi in sorazmerje (analogía) kot vez med njimi;

5.     sferično, vse-/čutno/-obsegajoče vesolje; krožno gibanje neba; vesoljno »dušo je [demiurg] postavil sredi telesa sveta, raztegnil jo je skozi vse …«;

6.     duša kot zmes istega, drugega in bitnosti;

7.     »duša [vesolja], ki vse prešinja in je z vsem prepletena …« [panteizem];

8.     čas (chrónos) je »gibljiva podoba veka/večnosti (aión)«; preteklost in prihodnost sta »nastali obliki časa«, večnost pa »le je« [kot brezčasna 'sedanjost']; vesoljna ura: Sonce, Luna, planeti; planetarni bogovi [ astrologija];

9.     'stopenjsko' stvarjenje [ gnosticizem], štirje rodovi ustvarjenih bitij; »duše so zvezde«; obvladovanje strasti, glava kot »posnetek vesoljne sfere«; primarnost vida med čuti;

10.  »sprejemalka vsega postajanja«: chóra [prostor in/ali prasnov]; »sodelovanje« uma in nujnosti; primerjava z voskom;

11.  'idealna' geometrijska telesa (pravilni poliedri) in elementi (4+1), gl. tudi sliko; vloga geometrije v Platonovi kozmologiji in nasploh v platonizmu; vpliv pitagorejcev (Filolaj);

12.  druge naravoslovne vede v Timaju [59–91], pozneje imenovane: kemija, biologija, anatomija, fiziologija, medicina, psihologija itd. (le kratek oris, brez citatov, razen …);

13.  dajmon človeške duše je soroden z nebom, smo »nebeške rastline«;

14.  svet (kozmos) kot »čutno zaznavni bog«.

Dodatki in navezave k Timaju ter poti naprej:

·       lepota kozmosa v dialogih Epinomis in Nomoi (Zakoni);

·       Lepo in Dobro v Platonovi filozofiji (odlomka iz dialoga Fileb); komentar H. G. Gadamerja;

·       etični pomen lepote kozmosa v Platonovi kozmologiji (knjiga G. R. Carone);

·       platonizem: Lepo Dobro (kalós kagathós, kalokagatija);

·       božanski/vesoljni Um in Volja (demiurg) v Timaju ter dve poti, ki pri pojmovanju odnosa med Bogom (in/ali Duhom) in Naravo izhajata iz platonizma: teizem in panteizem.