Marko
Uršič
Drevo
spoznanja v Bibliji in gnostičnih rokopisih Nag Hammadi (primerjava)
=
predavanje pri Teoriji simbolnih form
na FDV (2008-), besedila z zaslona pri ppt-prezentaciji; literatura: M. U., Gnostični eseji, I.: »Veliko odkritje«,
predvsem str. 9-16 (Uvod) in 66-74 (Drevo življenja in drevo spoznanja), besedilo
je tudi na spletni strani.
1. Stvarjenje človeka: Adam
in Eva
Geneza ali Prva Mojzesova knjiga (1 Mz 1,
26-31); besedila iz Svetega pisma pod
tč. 1-11 si poiščete sami.
2. Življenjski dih, vrt v
Edenu in dve drevesi
Geneza (2, 7-8)
3. Prepovedano drevo
spoznanja dobrega in hudega
Geneza (2, 15-17)
4. Druga varianta stvarjenje
Eve: iz Adamovega rebra; nagost brez sramu
Geneza (2, 20-25)
5. Kača nagovori Evo …
Geneza (3, 1-5)
6. “Tedaj so se jima odprle
oči …”
Geneza (3, 6-7)
7. Gospod Bog zaloti Adama in
Evo pri prvem (tj. “izvirnem”) grehu
Geneza (3, 8-13)
8. Bog prekolne kačo
Geneza (3, 14-15)
9. Bog kaznuje Evo in Adama
Geneza (3, 16-19)
10. Človek zdaj pozna dobro in
zlo, kakor “eden izmed nas” …
Geneza (3, 20-22)
11. Izgon iz raja,
“spoznanje” Eve, Kajn in Abel …
Geneza (3, 23-
12. Gnoza in gnosticizem:
gnósis (gr. γνώσις) = spoznanje
•
gnoza je celostno
spoznanje:
védenje + videnje + občutje/čutenje
in obenem odrešilno (soteriološko)
spoznanje (gr. σωτήρ =
odrešenik)
•
razlikovati je
treba: gnoza / gnosticizem
gnoza je lahko tudi budistična, islamska, sodobna znanstvena gnoza …
gnosticizem pa je skupek (pretežno krščanskih) naukov iz 2. do
•
nekaj gnostikov
iz zgodnjih krščanskih stoletij:
Valentin, Bazilid, Markion, Simon Čudodelnik, Menander, Satornil idr.
•
gnostike so
kritizirali cerkveni očetje oz. zgodnje-krščanski teologi: Irenej, Hipolit,
Justin, Tertulijan, Klemen, Origen idr.
(Irenej Lyonski: Proti herezijam, ok. l. 180)
•
s pravovernega
krščanskega stališča so gnostiki heretiki, njihovi spisi pa naj bi bili
“apokrifi” (prvotno ta izraz pomeni “skrivni spis”)
•
gnosticizem je
prva krščanska herezija.
13. Gnostični rokopisi,
najdeni pri kraju Nag Hammadi v Egiptu:
•
Knjižnica Nag
Hammadi obsega 13 kodeksov (knjig
iz papirusa) z 52 rokopisi v koptskem jeziku (v nekoliko prirejeni grški
pisavi), med njimi 40 do tega odkritja še neznanih ali zgolj po navedkih znanih
del.
•
Rokopisi so bili,
sorazmerno dobro ohranjeni, najdeni leta 1945 v dveh velikih vrčih, ki sta bila
v
•
Večina koptskih
besedil so prevodi starejših izvirnikov, zapisanih v grščini (nekaj tudi v
sirščini), od katerih so se ohranili le posamezni fragmenti oz. citati v spisih
drugih avtorjev, zlasti cerkvenih kritikov gnosticizma.
•
Najstarejši grški
izvirniki, npr. Tomažev evangelij, Adamova apokalipsa, Evangelij
resnice so nastali v zač.
•
Knjižnico Nag
Hammadi moramo razlikovati od Kumranskih rokopisov, najdenih 1947
pri Mrtvem morju v Palestini.
•
Rokopisi Nag
Hammadi niso alternativa Bibliji, ampak dopolnilo k razumevanju
kanoničnega Svetega pisma.
14. Spis O izvoru sveta
(
»Ti si drevo
spoznanja
ki rasteš v Paradižu,
od tebe je jedel prvi človek
in odprlo si njegovega duha
da je vzljubil svojo sopodobo
ter obsodil druge, tuje podobe
in jih z gnusom zavrgel.«
(NH II, 110,31 – 111,2)
15. Eva kot hči Modrosti,
“učiteljica”, “mati življenja”
O izvoru sveta (NH II, 115,31 - 116,8):
Po
dnevu počitka je Zofija [Modrost] poslala svojo hčer Zojo [gr. zóe =
življenje], imenovano 'Eva Življenja‘ kot učiteljico, da bi dvignila Adama, v
katerem ni bilo duše, tako da bi tisti, ki bi jih zaplodil, postali posode
luči. Ko je Eva videla svojo sopodobo na
tleh, ga je pomilovala in rekla: »Adam, žívi! Dvigni se z zemlje!« Njena beseda
je nemudoma postala dejanje. Kajti ko je Adam vstal, je takoj odprl oči. Ko jo
je zagledal, je rekel: »Imenovala se boš 'mati življenja', ker ti si tista, ki
si mi dala življenje.«
16. Adam in Eva, Eros in
Psiha
O izvoru sveta (NH II, 111,8-23):
Prva
Psiha [Duša] pa je ljubila Erosa, ki je bil z njo, in zlila je svojo kri nanj
in na zemljo. Tedaj je iz krvi na zemlji vzklila roža iz trnovega grma, za
veselje v luči, ki se bo prikazala v trnju. Potem so iz zemlje zrasle čudovite,
dišeče rože, vsaka svoje vrste iz krvi vsake izmed devic Pronojinih hčera [gr. prónoia
= misel]. Ko so se zaljubile v Erosa, so zlile svojo kri nanj in na zemljo.
Potem je iz zemlje pognalo tisočero različnih trav in vsaka izmed njih je
nosila v sebi seme oblasti in njih angelov.
17. Eva in “modra zver”
O izvoru sveta (NH II, 118,24 – 119,6):
Tedaj
je prišel tisti, ki je modrejši od vseh njih [arhontov, tj. prvotnih
duhov-stvarnikov], tisti, ki se imenuje 'zver'. In ko je videl Evo, podobo
njihove matere, jo je vprašal: »Kaj ti je rekel bog? 'Ne jej z drevesa
spoznanja'?« Odvrnila je: »Ni rekel le 'Ne jej z njega', marveč tudi 'Ne
dotikaj se ga, da ne umreš'.« On pa ji je dejal: »Nikar se ne boj! Zagotovo ne
umreš. Kajti on ve, da ko boš jedla z njega, se bo tvoj duh razjasnil in
postala boš kakor bog, spoznala boš razlike med zlimi in dobrimi ljudmi. On ti
je ukazal, da ne ješ z drevesa, ker je ljubosumen.«
18. “Zelo veliko sta
razumela”
… nadaljevanje
(NH II, 119,6-19):
In
Eva je verjela svetovalčevim besedam. Ozrla se je k drevesu. In videla je, da
je lepo in veličastno, in poželela si ga je. Vzela je nekaj njegovih sadežev in
jedla, in dala je tudi svojemu možu in tudi on je jedel. Tedaj se je jima je
odprl duh. Zakaj ko sta jedla, je luč spoznanja zasijala zanju. Ko sta postala
sramežljiva, sta vedela, da sta naga, glede na spoznanje. Ko sta se streznila,
sta videla, da sta naga, in zaljubila sta se drug v drugega. In ko sta uzrla
svoje stvarnike, sta se z gnusom odvrnila od njih, saj so bili zverinskih
oblik. Zelo veliko sta razumela.
19. Skoraj karikatura: zli
stvarniki-arhonti izženejo Adama in Evo iz raja
O izvoru sveta, nadalj. (NH II, 119,6-19):
Ko
so arhonti spoznali, da sta prekršila njihovo prepoved, so prihrumeli s
potresom in z vsemi grožnjami v raj k Adamu in Evi, da bi videli, kaj je
povzročila pomoč [“zveri”]. Tedaj sta bila Adam in Eva zelo zbegana. Skrila sta
se pod drevje, ki raste v raju. In ker arhonti niso vedeli, kje sta, so
klicali: »Adam, kje si?« Rekel je: »Tukaj sem. Toda zaradi strahu pred vami sem
se skril, potem ko sem se začel sramovati.« Oni pa so mu rekli v svoji
nevednosti: »Kdo ti je povedal za sram, s katerim si se odel, če nisi jedel z
drevesa?« Odvrnil je: »Ženska, ki ste mi jo dali, mi je ponudila, in jedel
sem.« In rekli so ženski: »Kaj si to storila?« Odgovorila je in rekla:
»Svetovalec je bil tisti, ki me je vzpodbudil, in jedla sem.« Potem so šli
arhonti k svetovalcu … (Gl. nadalj. v: M. U. Gnostični eseji, str.
73-74.)
20. “Pesimistična gnoza”: t. i.
“gnostični mit” v Janezovem apokrifu:
•
Janezov
apokrif, ki je v knjižnici Nag
Hammadi ohranjen v treh skoraj identičnih variantah (NH II/1, III/1, IV/1),
kar najbrž priča tudi o njegovem pomenu za krščanske gnostike – nastal je v
•
Bistvo tega
“pesimizma” je v prepričanju, da so svet ustvarili zli demoni, imenovani
“arhonti” (tj. “prvotni duhovi”, dob. “starci”), in sicer po neki usodni
“zmoti”, v katero je bila zapeljana “Mati” Modrost (Zofija). Vloga in naloga
odrešenika Kristusa pa naj bi bila v tem, da iz teme znova zbere “drobce luči”,
ki se skrivajo v dušah “vedočih” (gnostikov), in jih popelje iz sveta teme v
prvotno in obenem poslednjo svetlobo, k bogu Očetu.
•
V “pesimistični
gnozi” sta torej z ločnico zla in dobrega ločena stvarjenje (stara zaveza) in
odrešenje (nova zaveza), tj., Kristus, nebeški Oče, naj ne bi bil Stvarnik tega
sveta, ki je delo arhontov, “padlih angelov”.
21. Odvračanje od drevesa
življenja
•
“Gnostični mit” v
Janezovem apokrifu je zelo zapleten, v našem kontekstu bomo navedli samo
kratek odlomek, v katerem dobri duh, odrešenik, ki se v preroškem videnju
prikaže Janezu (ime avtorja je gotovo psevdonim), odvrača človeka od drevesa
življenja:
»In jaz vas bom [ljudi]
poučil o skrivnosti tega njihovega [arhontov] življenja, o zaroti, ki so jo
skovali, primerno njihovemu duhu. Korenina tega drevesa [življenja] je grenka
in njegove veje so smrt, njegova senca je mržnja in v listih je prevara,
njegovo cvetje je mazilo zla, sadeži smrt, seme pa želja, ki poganja v temi.
Bivališče tistih, ki ga skusijo, je Hades in tema je kraj njihovega počitka.«
•
Možna je
primerjava z budizmom: »Povsod tečejo tokovi, povsod brstijo ovijalke – ko vidiš nove popke in poganjke, z modrostjo
jim posekaj korenine« (Dhammapada, 24, 7).
22. “Optimistična gnoza”:
božje kraljestvo na zemlji v Tomaževem evangeliju
Tomažev evangelij (NH II, 51,13-18):
Učenci so Mu rekli: »Kdaj bo
prišlo Kraljestvo?«
Jezus je rekel: »Ne bo
prišlo tako, da čakate nanj. Ne bodo rekli 'Tu je' ali 'Tam je'. Kajti Kraljestvo Očeta je razprostrto po zemlji, toda ljudje ga ne vidijo.«
Za
primerjavo: Lukov evangelij (Biblija,
Lk 17, 20-21):
Ko so ga farizeji vprašali, kdaj
pride Božje kraljestvo, jim je odgovoril:
»Božje kraljestvo ne pride
takó, da bi vzbujalo pozornost. Tudi ne bodo govorili: >Glejte, tukaj je<
ali >Tam je,< kajti glejte, Božje kraljestvo je med vami.«
23. Piet Mondrian, Horizontalno
drevo, 1911