ARISTOTEL: Physica in De caelo

- glej tudi slov. prevoda v knjigah: Fizika (V. Kalan) in O nebu (P. Češarek), 2004.

1) gibanje (kinesis) je aktualizacija potencialnega, udejanjenje možnega

štiri vrste gibanja (Ph. 3/1):

lokomocija (prostorsko gibanje, lat. locus+motus) je primarno gibanje: "Lokomocija mora biti prvotna v času: kajti to je edino možno gibanje večnih stvari" (Ph. 8/7, 260b 30); rotacija (vrtenje) pa je najpopolnejša lokomocija (Ph. 8/8-9)

1a) gibanje je večno (Ph. 8/1)

"...jasno je, da je gibanje večno in da ni moglo obstajati v enem času, v drugem pa ne: dejansko, takšno stališče le težko označimo drugače kot fantastično." (252a3)

"...nikoli ni bilo časa, ko ni bilo gibanja, in nikoli ne bo časa, ko ne bo gibanja." (252b5)

1b) razlika med "naravnim" in "vsiljenim" gibanjem

teorija "naravnih mest" (elementov) - (Ph. 4/1 in Cael., 3. in 4. knjiga)

peti element: "eter" (Cael. 1/2-3): "Ker so menili, da je prvotno telo različno od zemlje, ognja, zraka in vode, so najvišje mesto poimenovali ‘eter’ (aither)  ravno zato, ker venomer teče (aithein) v večnosti časa." (270b23-24, prev. P. Češarek)

2) štirje vzroki (gibanja kot udejanjenja možnega, Ph. 2/3):

2a) naključje in spontanost; indeterminizem (Ph. 2/4-6)

2b) teleologija narave, primerjava z umetnostjo/veščino (Ph. 2/8)

3) prvo negibno gibalo (Ph. 8/5-6, gl. tudi Metaph.):

"...če je vse, kar je v gibanju, gibano od nečesa, in je prvo gibalo (to kinoun) gibano, vendar ne od nečesa drugega, potem mora biti gibano od samega sebe." (256a19-20)

"...če je neka druga stvar, ki podeljuje gibanje, potem mora biti nekaj, kar podeljuje gibanje ne samo nečemu drugemu, ampak samemu sebi, sicer bi prišlo do neskončne vrste. Če pa obstaja nekaj, kar je gibalo, in je obenem sámo gibano, se mora vrsta nekje ustaviti in ni neskončna." (256a28-30)

"...iz nujnosti, da je zmeraj gibanje, sledi, da mora obstajati neko gibalo, ki je bodisi negibno bodisi giblje sam(ega) sebe." (257b24)

"Torej v celoti stvari lahko razločimo tisto, kar podeljuje gibanje, ne da bi bilo sámo gibano, in tisto, kar je gibano: kajti le na ta način je možno, da neka stvar giblje sámo sebe." (258a1-2)

"Iz tega, kar je bilo rečeno, je jasno, da je tisto, kar prvotno podeljuje gibanje (kinesis), sámo negibno/negibljivo (akineton)." (258b5)

"Ker je torej gibanje večno, bo tudi negibno gibalo, če je le eno samo, večno..." (259a7)

"...tu je zadosti, če privzamemo eno samo gibalo, prvo od negibnih stvari, ki je večno in je princip gibanja za vse drugo." (259a12)

4) možna in dejanska (potencialna in aktualna) neskončnost:

neskončno ne obstaja kot dejanskost (vrsta dokazov: Ph. 3/5)  

4a) možna/potencialna neskončnost (Ph. 3/6, prev. V. Kalan):

"Neskončnost obstaja z dodajanjem, obstaja pa tudi z delitvijo ... preostaja torej, da neskončnost biva v možnosti (dynámei)." (206a15, 18) - Število je potencialno neskončno "navzgor", delitev neke velikosti "navzdol", tj.: število delitev neke velikosti je potencialno neskončno: "Neskončno po dodajanju je na nek način eno in isto kakor neskončno po deljenju." (206b3)

"Ne tisto, pri čemer ni nič izven, temveč tisto, pri čemer je vedno nekaj izven, to je neskončno." (207a1) Npr. neskončna vrsta števil: če je še tako dolga, je vselej še eno število izven nje.

"Celota je tisto, pri čemer ni nič izven." (207a11) - tj., neskončnost ni celota, ni dejanska; in obratno: celota, če je dejanska, ni (potencialno) neskončna.

"Popolno (téleion) pa ni nič, kar nima konca (télos): konec pa je meja (péras)." (207a14) - V formi (ki je vselej končna, za-mejena) je popolnost, ker forma kot aktualna/dejanska celota zaobseže potencialno/možno neskončnost, materijo.

4b) dejanska/aktualna, tj. fizična neskončnost ni možna (Cael. 1/5, prev. P. Češarek):

"Neskončno se sploh ne more gibati, kajti celo če bi se premaknilo za najmanj, bi to trajalo neskončen čas. Toda nebo se obrača in se célo zavrti v končnem času tako, da obide célo končno črto AB, ki je znotraj njega. Telo torej, ki se giblje krožno, ne more biti neskončno." (272b12-15)

"Če bi bilo nebo neskončno, a bi se gibalo krožno, bi v končnem času moralo preiti neskončno. Vzemimo, da obstaja eno neskončno in negibno nebo ter drugo, njemu istovetno, ki se giblje v prvem: ko bi drugo opravilo en obrat, bi takó prešlo sebi enako neskončno nebo v končnem času. Toda to ni mogoče." (272b30 - 273a1)

5) prostor in praznina (Ph. 4/1-9 in Cael. 1/9, prev. V. Kalan in P. Češarek):

5a) ali prostor sploh obstaja?

"... da pa prostor obstaja, se zdi, da je jasno iz medsebojnega premeščanja: ... kajti v čemer je sedaj zrak, v tem je bila prej voda, tako da je jasno, da sta kraj (topos) in prostor (chora), v katerega in iz katerega sta voda in zrak z zamenjavo prišla, nekaj drugega od obeh" (Ph. 208b1...7).

5b) primarnost prostora pred stvarmi:

"... bi utegnila biti moč prostora nekaj osupljivega in prvotnejšega od vseh stvari: tisto, brez česar ne obstaja nobena izmed drugih stvari, medtem ko ono obstaja brez drugih stvari, je nujno prvo: prostor namreč ne izgine, dasi stvari v njem preminevajo." (Ph. 208b33-209a1)

5c) definicija prostora:

" ... prostor je meja obdajajočega telesa" (Ph. 212a4). "Toda prostor hoče biti negibljiv: zaradi tega je prostor bolj celotna reka [cf. Heraklitova], ker je <vzeta> kot celota negibljiva. Potemtakem je [vesoljni] prostor to:  prva negibna meja obdajajočega." (Ph. 212a19-20)

5d) topološka struktura (vesoljnega) prostora:

"... sredina neba in skrajna meja [prostora] ... sta za nas spodaj in zgoraj, ker je sredina vedno v mirovanju, medtem ko skrajna točka kroženja miruje, ker ostaja v istem stanju [kroga]." (Ph. 212a21-24)

5e) praznine ni, ne zunaj ne znotraj teles:

"... nekateri naravoslovci [npr. Demokrit] menijo, da ne bi bilo gibanja, če ne bi bilo praznega (to kenón)" (Ph. 213b5). "Vendar pa ni nobene nujnosti, da bi moralo biti prazno, če obstaja gibanje ... to, kar je polno, je namreč dovzetno za spreminjanje ... stvari v gibanju se namreč zmorejo istočasno umikati druga drugi ..." (Ph. 214a26...30).

5f) nebo je (prostorsko) v sebi, zunanje praznine ni:

"... toda vesolje (to pan) ni ‘nekje’ (to tou). To, kar je ‘nekje’, je tako samo nekaj, in nadalje mora biti nekaj drugega poleg tistega, v čemer stvar je, in ki obdaja: toda poleg vesolja in celote ni ničesar, kar bi bilo izven vesolja in zaradi tega so v svetu vse stvari: saj je nebo isto kot njegova skrajna meja, ki se dotika gibljivega telesa [tj. zadnje, zvezdne sfere]." (Ph. 212b16-20)

"... zunaj neba ni nobenega telesa ... to nebo je eno, edino in popolno ... zunaj neba ni ne mesta ne praznine ne časa." (Cael. 279a11-12)

6) čas (Ph. 4/10-14, prev. V. Kalan):

6a) ali čas sploh obstaja?

"Da pravzaprav [čas] ali sploh ne obstaja ali komaj in na temačen način, to bi kdo mogel zaslutiti iz sledečega. Nekaj njega je namreč bilo in ga ni več, nekaj od njega je na tem, da bo in ga še ni ..." (Ph. 217b37-38).

6b) čas in zaznava gibanja/spreminjanja; čas in število:

"Ampak tudi čas spoznavamo prav tedaj, kadar opredelimo gibanje, ko ga razmejujemo s pred in po in tedaj pravimo, da je čas potekel, kadar o pred tem in o zatem na gibanju dobimo zaznavo." (219a22-25)

6c) definicija časa:

".. kadar pa zaznavamo prej in kasneje, tedaj razberemo čas: to je namreč čas: število gibanja glede na prej in kasneje." (219a34 - 219b2)

"Čas torej ni gibanje, vendar je tu samo kot gibanje, kolikor ima število. Znamenje za to: kar je več in manj, razločujemo s številom, več in manj gibanja pa s časom: čas je torej neke vrste število." (219b2-4)

"Saj s časom merimo gibanje, z gibanjem pa čas." (220b24)

6d) čas in duša:

"Proučevanja pa je vredno tudi to, kakšno je pravzaprav razmerje časa do duše, in zakaj se zdi, da je čas prisoten v vsem, tako na zemlji in na morju kakor na nebu." (Ph. 223a16)

7) nebo (Cael. 1/8, 1/10, 2/1, 2/4, prev. P. Češarek):

7a) nebo je eno - zavrnitev mnoštva svetov

7b) nebo je večno:

"Da celotno nebo torej ni niti nastalo niti se ga ne da uničiti, kot nekateri menijo, temveč je eno in večno, skozi ves vek (aion) od začetka do konca, in da v sebi vsebuje in obsega ves neskončen čas, se da zanesljivo spoznati" (283b26-30).

7c) nebo je sferično:

"Nebo mora imeti okroglo obliko in to zato, ker je le-ta najbližja njegovi biti in ker je prva po naravi." (286b10).

8) zvezde in planeti (Cael. 2/7-11):

razlika med gibanji planetov in zvezd "stalnic" (Cael. 2/12)

9) Zemlja (Cael. 2/13-14; in 3. in 4. knjiga):

9a) središčna lega in mirovanje:

"Jasno je torej, da je Zemlja nujno v središču in da je tu nepremična ..." (296b23)

9b) sferična oblika:

"Po obliki mora [Zemlja] biti okrogla: vsak od njenih delov namreč poseduje težo, dokler ne doseže središča" (297a9).

9c) velikost (obseg) Zemlje: 400.000 stadijev (1 stadij = cca 192 m), tj. cca 76.800 km

"Tudi matematiki, ki si prizadevajo določiti velikost Zemljinega obsega, navajajo, da znaša štiristo tisoč stadijev. Iz teh dokazov ne izhaja samo, da mora biti obseg Zemlje okrogel, temveč da tudi ni velika v primerjavi z drugimi zvezdami." (298a19-20).