Značilnosti prebivalstva OBČINE ILIRSKA BISTRICA[1]

1. Uvod

Občina Ilirska Bistrica sodi med demografsko ogrožene občine Slovenije. Število prebivalstva se iz leta v leto zmanjšuje, saj je ob zanemarljivem selitvenem prirastu smrtnost za polovico višja od rodnosti. Glavni vzrok za to je v tem, da se veliko staršev, v veliki meri zaradi ekonomskih razlogov, odloči le za enega otroka in zelo malo za več kot dva.

TABELA 1: GOSTOTA PREBIVALSTVA 1961 IN 2001 V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OBČINE ILIRSKA BISTRICA

KS	KM²	PREB./KM² 1961	PREB./KM² 2001
DOLNJA BITNJA	9.85	36.1	22.6
DOLNJI ZEMON	10.56	56.1	55.7
HARIJE	11.59	49.4	41.1
HRUŠICA	14.26	25.5	20.1
ILIRSKA BISTRICA	129.80	28.7	35.7
JASEN	2.28	89.5	112.7
JELŠANE	20.46	40.5	29.7
KNEŽAK	75.77	19.8	14.8
KOSEZE	10.14	89.3	76.5
KUTEŽEVO	17.61	30.7	22.1
NOVOKRAČINE	15.25	32.3	23.0
OSTROŽNO BRDO	9.27	22.8	11.0
PODGRAD	35.95	29.6	26.8
PREGARJE	20.23	40.2	23.6
PREM	13.75	44.4	27.1
REČICA	8.14	74.1	61.1
STAROD	14.09	15.5	6.8
ŠEMBIJE	12.10	23.0	20.2
TOPOLC	8.43	67.7	56.7
VRBOVO	14.27	45.3	44.5
ZABIČE	25.85	26.0	23.1
SKUPAJ	479.65	32.9	29.6

Vir: Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. Prebivalstvo in gospodinjstva 1948, 1953, 1961, 1971, ter stanovanja 1971 – rezultati po naseljih in občinah. 1975, Beograd, Zvezni zavod za statistiko; Upravna enota Ilirska Bistrica, 2001.

Upadanje števila prebivalcev predstavlja zelo resen problem, še posebej zato, ker je občina zelo redko poseljena in obmejna. Ustavitev tega procesa je tako strateškega pomena. V ta namen je bila (in je še) iz državnega proračuna financirana izgradnja velikega števila infrastrukturnih objektov, kar pa ni dalo vidnejših uspehov. Ti bodo verjetno doseženi šele s precejšnjim izboljšanjem stanja v gospodarstvu in z močno povečanimi ugodnostmi na otroke.

2. Število in gostota prebivalstva

Ob popisu leta 1991 je v občini Ilirska Bistrica živelo 14624 prebivalcev oziroma 30.5 na km², junija 2001 pa 14174[2] oziroma 29.6 na km² (Upravna enota Ilirska Bistrica, 2001). Gostota prebivalstva je torej več kot trikrat manjša od republiškega povprečja, občina spada med najredkeje naseljene slovenske občine.

Največja naselja so v kotlinah in dolinah, najmanjša pa na slemenih Brkinov in Brd (glej prilogo 1).

Gostota prebivalstva po krajevnih skupnostih je odvisna od deleža površine, ugodne za poljedelstvo ter od infrastrukturne opremljenosti (bližina centralnega kraja). Leta 2001 (glej tabelo 1) je bila tako največja v KS-ih, ki so v veliki meri zajemale ozemlje Velikovodske kotline: Jasenu, Kosezah, Rečici, Topolcu, Dolnjem Zemonu in Vrbovem, najmanjša pa v KS-ih ob robu Snežniške planote, v Podgrajskem podolju in v odročnejših delih Brkinov: Starodu, Ostrožnem brdu, Knežaku, Hrušici in Šembijah. KS Ilirska Bistrica je v zgornjem delu lestvice, vendar tu gostota prebivalstva znaša le 35.7 preb./km², saj so mestu s 4628 prebivalci priključene obsežne nenaseljene gozdne površine Snežnika. Ob neupoštevanju le teh (katastrske občine Snežnik), je znašala gostota v KS Ilirska Bistrica 133.0 preb. / km² (Upravna enota Ilirska Bistrica, 1999 – 2002).

3. Rodnost, smrtnost in naravni prirastek

Od leta 1970 do srede osemdesetih let je bila rodnost v občini na približno enaki ravni, v povprečju pa je znašala 14.4‰. Od sredine osemdesetih let se dokaj strmo znižuje in v devetdesetih letih je v povprečju znašala 7.6‰ (Statistični letopisi SRS / RS 1980 – 2000). Znižuje se predvsem zaradi že dolgo trajajočega procesa odločanja parov za manj otrok (v sedanjem času se najbolj pogosto odločijo za 2, pogosto za 1, redko za 3 ali več, včasih pa tudi za nobenega), zaradi česar je število živorojenih otrok / žensko po drugi svetovni vojni konstantno padalo in v začetku osemdesetih let padlo celo pod mejo nekaj več kot dveh živorojenih otrok / žensko, ki teoretično zagotavlja prebivalstveno regeneracijo[3]. Manjšanje stopnje rodnosti v zadnjih petnajstih letih je indirektno tudi posledica velikih odselitev mladega prebivalstva med leti 1955 – 1965. Otrokom teh emigrantov so se začeli rojevati otroci tedaj, ko je v občini Ilirska Bistrica število rojstev začelo padati, po letu 1980.

Nekateri menijo, da je padec rodnosti povezan s t.i. »stričevstvom« oz. pojavom, da ostane moški samski. Podatki res kažejo, da je samskih moških oz. stricev v občini Ilirska Bistrica več kot v Sloveniji kot celoti, vendar pa tudi, da ta pojav ni nič novega in da stričevstvo spremlja prebivalstvo občine že od nekdaj. Namreč, delež stricev v občini je bil leta 1991 tako v nižjih kot v višjih petletnih starostnih kategorijah od 35 let naprej, torej od starosti, do katere se večina moških poroči, večji kot v Sloveniji, in sicer na splošno za približno enak delež, v povprečju za 6%[4]. Po teh podatkih stričevstvo res nekoliko vpliva na manjšo rodnost, vendar je tako že od nekdaj in nima kakšne pomembnejše vloge pri naglem zmanjševanju števila rojstev od srede osemdesetih let naprej.

Število moških v občini, starih 15 let in več, ki so samski, je sicer od leta 1991 do leta 2001 naraslo s 35.09% na 42.42%, vendar je povečanje tega deleža v veliki meri posledica prestavitev porok v višjo starost, zaradi povečanja let šolanja in raznih socialno – ekonomskih vzrokov.

TABELA 2: MOŠKI, STARI 15 IN VEČ LET PO ZAKONSKEM STANJU, V SLOVENIJI IN OBČINI ILIRSKA BISTRICA, 1991

STAROSTNI	SAMSKI MOŠKI (%)
RAZREDI	SLOVENIJA	OBČINA
Skupaj	33.34	35.09
15 – 19	99.50	100.00
20 – 24	88.92	90.55
25 – 29	52.12	49.33
30 – 34	28.24	29.93
35 – 39	18.93	23.73
40 – 44	14.10	18.51
45 – 49	10.77	16.14
50 – 54	9.06	17.90
55 – 59	7.23	14.69
60 – 64	6.09	10.44
65 – 69	5.66	10.46
70 – 74	5.17	13.48
75 – 79	5.77	9.78
80 – 84	6.60	15.32
85 +	8.08	4.26
neznano	48.29	0.00

Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v Republiki Sloveniji 31.3.1991. Zavod RS za statistiko. Print.

Upoštevajoč starostno strukturo in možnost, da bodo odločanje parov glede otrok in selitve ostali na enaki ravni, lahko sklepamo, da bo v prvih desetih letih 21. stoletja nataliteta v občini Ilirska Bistrica okrog 6‰, leta 2020 pa le še okrog 5‰.

Mortaliteta v občini je od 12.2‰ v sedemdesetih letih zrasla na 13.7‰ v osemdesetih letih, v devetdesetih letih pa je padla na 11.8‰. Takšno nihanje je deloma posledica strukture starostne piramide oz. njene nepravilnosti, ki sta jo povzročili obe svetovni vojni z izpadom rojstev v času trajanja le teh (in njihovem večjem številu v povojnem času) in velike odselitve mladega prebivalstva v čezmorske dežele na prelomu stoletja ter v drugi polovici petdesetih in deloma prvi polovici šestdesetih let v Slovensko primorje. Vpliv vojn in selitev se kaže v manjšem številu pripadnikov starostnih kategorij 0 – 15, 30 – 45, 55 – 60, 65 – 75 in 80 – 90 let ter večjem številu pripadnikov starostnih kategorij 15 – 30, 45 – 55 in 75 – 80 let. Deloma je nihanje števila umrlih povezano z dvigom življenjske dobe, pa tudi vpliv slučaja pri tako majhni populaciji ni zanemarljiv. Ne smemo pa tudi pozabiti, da so nasilne smrti v preteklih tridesetih letih predstavljale okrog 5 - 10% vseh smrti, ta delež pa se je v tem času precej spreminjal, vzporedno s stopnjo motorizacije, prometno varnostjo in psihološkim ozračjem družbe, saj so večino nasilnih smrti tvorili samomori in smrti v prometnih nesrečah.

TABELA 3: RODNOST, SMRTNOST IN NARAVNI PRIRASTEK V OBČINI ILIRSKA BISTRICA, 1979 - 2000

LETO	1979	1980	1981	1982	1983	1984	1985	1986	1987	1988	1989	1990	1991	1992	1993	1994	1995	1996	1997	1998	1999	2000
ROJSTVA	216	226	207	194	243	194	178	198	167	164	140	138	131	91	112	114	108	103	93	107	108	104
SMRTI	190	194	183	221	231	203	200	215	208	183	200	191	172	177	207	176	170	153	167	162	149	192
NAR. PRIRAST	26	32	24	- 27	12	- 9	- 22	- 17	- 41	- 19	- 60	- 53	- 41	- 86	- 95	- 62	- 62	- 50	- 74	- 55	- 41	-88

Vir: Statistični letopisi SRS / RS 1980 – 2001. Ljubljana, Zavod SRS za statistiko / Zavod RS za statistiko / Statistični urad RS.

Upoštevajoč številčnost starostnih razredov, ostanek migracijskega salda na enaki ravni in dvigovanje življenjske dobe, lahko sklepamo, da bo še nekaj let umrljivost v občini na ravni okrog 12‰, v drugi polovici prvega desetletja 21. stoletja bo nekoliko padla (za približno 1‰), po dveh desetletjih stagnacije pa bo okrog leta 2030 padla pod 10‰.

Naravni prirastek je bil v sedemdesetih letih 2.2‰, v osemdesetih -0.8‰ (prvič je bil negativen leta 1982), v devetdesetih pa -4.2‰.

4. Spolna in starostna struktura

Ob popisih prebivalstva 1981 in 1991 ter leta 2001 (Upravna enota Ilirska Bistrica, 2001) je bila v občini Ilirska Bistrica spolna sestava približno uravnotežena, leta 1981 je bilo malenkost nad polovico (50.14%) moških, leta 1991 in 2001 pa žensk (50.72% in 51.12%).

Razlike po posameznih starostnih kategorijah so seveda večje (glej prilogo 2). Dejstvo je, da se v tem stoletju v občini v povprečju rojeva več moških kot žensk (v letih 1987 – 1996 za 5% več). V zadnjih dveh desetletjih se je po posameznih letih rodilo tudi do do 35% več moških kot žensk, žensk pa do 28% več kot moških. Velika, strnjena niza let, ko so prevladovala rojstva žensk, sta obdobji 1978 – 1984 in 1997 - 2001[5]. Tako po petletnih starostnih razredih ženske ob popisu 1981 prevladujejo v razredu 0 – 4 let, ob popisu 1991 v razredih 5 – 9 in 10 – 14 let, leta 2001 pa v starostnih razredih 0 – 4, 15 – 19 in 20 – 24 let. Ne upoštevaje teh petletnih starostnih kategorij, prevladujejo moški v vseh petletnih starostnih kategorijah do kategorije 45 – 49 let ob popisu 1981, 55 – 59 let ob popisu 1991 in 65 – 69 let leta 2001, nakar v vseh kategorijah prevladujejo ženske. Očitno je, da je pred desetimi in dvajsetimi leti na mejo starosti, ko so začele ženske prevladovati nad moškimi, vplivalo precej večje število žrtev med moškimi v drugi svetovni vojni. Ker pa med rojenimi po letu 1930 ni bilo pomembnejših žrtev vojne, lahko rečemo, da je starostni razred 65 – 69 let, v katerem ženske številčno prevladajo nad moškimi, t.i. naravna meja kvantitetne prevlade moških, ki je odraz krajše življenjske dobe moških kot posledice bioloških in družbenih dejavnikov. Dokaz za to je tudi ta, da so ob popisu leta 1971 v starostni kategoriji 60 - 64 let, ki jo ni prizadela prva svetovna vojna in bistveno ne tudi druga, prevladovali, tako kot leta 2001, moški.

Prebivalstvo občine Ilirska Bistrica spada med stara prebivalstva. Njegovo staranje se je začelo že pred desetletji in se bo nadaljevalo tudi v bodoče, glavni vzrok pa je predvsem zniževanje rodnosti. Leta 1981 je bilo 65 in več let starih prebivalcev 15.9%, leta 1991 15.0% in leta 2001 16.2%, mlajših od 15 let pa leta 1981 20.7%, leta 1991 19.3% in leta 2001 11.9%. Indeks staranja je leta 1981 znašal 76.6, leta 1991 77.7 in leta 2001 135.6. Povprečna starost prebivalstva občine je bila leta 1981 37.2 let, leta 1991 38.0 let in leta 2001 41.3 let (Slovenija: 34.2, 35.9 in 39.3 let[6]).

Zaradi deformacij starostne piramide zaradi obeh svetovnih vojn, podatki kažejo precej intenzivnejše staranje prebivalstva v letih 1991 – 2001 kot v letih 1981 – 1991, čeprav je ta proces tekel dokaj enakomerno.

Leta 1991 je bil indeks staranja (glej prilogo 3) v številnih naseljih in krajevnih skupnostih nižji od 100. Najnižji, pod 70, je bil v KS Vrbovo, Ilirska Bistrica, Podgrad in Jasen ter v naseljih: Soze, Podgrad, Vrbovo, Ilirska Bistrica, Jablanica, Podstenje, Kuteževo, Tominje, Dolnji Zemon in Jasen. Najvišji, nad 120, je bil v KS Ostrožno brdo, Knežak in Pregarje ter v naseljih: Fabci, Podstenjšek, Ostrožno brdo, Janeževo brdo, Male Loče, Sabonje, Koritnice, Ratečevo brdo, Veliko brdo, Pregarje, Zajelšje, Smrje, Sušak, Knežak, Prelože in Račice.

Leta 2001 indeks staranja ni bil v nobeni KS nižji od 100, od naselij pa le v Dobropoljah, na Sozah, v Podgradu in na Dolnjem Zemonu. Od 100 – 120 je bil v KS Dolnji Zemon, Jasen in Vrbovo ter v naseljih: Brce, Mašun, Ratečevo brdo, Vrbica, Jasen, Račice, Tominje, Velika Bukovica, Vrbovo in Topolc. Nad 200 je bil v KS Starod, Kuteževo, Ostrožno brdo, Pregarje, Dolnja Bitnja, Knežak in Šembije ter v naseljih: Male Loče, Pavlica, Studena gora, Čelje, Trpčane, Sabonje, Podbeže, Prelože, Janeževo brdo, Dolnja Bitnja, Pregarje, Rečica, Kilovče, Knežak, Gornja Bitnja, Gornji Zemon, Nova vas pri Jelšanah, Starod, Koritnice, Ostrožno brdo, Veliko brdo in Šembije. Celo v mestnem naselju Ilirska Bistrica je bil leta 2001 indeks staranja zelo visok, 128.

Vidimo torej lahko, da je bilo leta 1991 prebivalstvo v kotlini Velike vode in v Podgradu, torej v infrastrukturno bolje opremljenih delih občine, mlajše kot v odmaknjenih delih občine. Do leta 2001 se je skoraj povsod precej postaralo, vendar celo nekoliko bolj v delih, kjer je bilo leta 1991 mlajše prebivalstvo. To je posledica tega, da staranje v odmaknjenih delih občine traja dlje časa in je marsikje že v končni fazi, medtem ko se je staranje v infrastrukturno bolje opremljenih naseljih pravzaprav začelo šele pred dvema desetletjema. Indeks staranja se je več kot podvojil v KS Ilirska Bistrica, Kuteževo, Rečica, Starod in Vrbovo ter v naseljih: Dolnja Bitnja, Gornja Bitnja, Kilovče, Gornji Zemon, Male Loče, Ilirska Bistrica, Koseze, Kuteževo, Trpčane, Nova vas, Novokračine, Podbeže, Sabonje, Huje, Prelože, Rjavče, Čelje, Brce, Rečica, Pavlica, Starod, Studena gora, Šembije, Podstenje, Jablanica, Vrbovo in Zabiče. Indeks staranja se je zmanjšal le v naseljih: Ratečevo brdo, Zajelšje, Fabci, Račice, Smrje in Dobropolje.

5. Migracije

V osemdesetih letih se je v občino v povprečju vsako leto priselilo 143 ljudi, iz nje pa se jih je odselilo 191. Migracijski saldo je bil negativen in je znašal -48 ljudi / leto. V devetdesetih letih so se zmanjšale priselitve (100 ljudi / leto) in še bolj odselitve (85 ljudi / leto). Migracijski saldo je bil pozitiven in je znašal 14 ljudi / leto. Vzrok za to je v zmanjšanem dotoku prebivalstva iz nekdanjih jugoslovanskih republik in skoraj prekinjenem odtoku prebivalstva v obratno smer kot posledici vzpostavitve meje s Hrvaško ter vojnih razmer na Balkanu. V osemdesetih letih[7] so priselitve iz Hrvaške, BIH, ZRJ in NJR Makedonije predstavljale 61%, v devetdesetih[8] pa 47% vseh priselitev. Po drugi strani pa se je v osemdesetih letih[9] tja odselilo 46% in v devetdesetih[10] 31% (polovica leta 1991, ko je občino zapustilo neslovensko vojaško osebje z družinami) vseh, ki so se odselili. Delež priselitev iz drugih občin Slovenije se je v obravnavanem obdobju povečal s 37% na 53%, delež odselitev v druge občine Slovenije pa s 53% na 69%. Priselitve iz tujine, brez nekdanjih jugoslovanskih republik, so v osemdesetih letih[11] znašale 2%, v devetdesetih[12] pa 3%. Odselitve tja so se v obravnavanem obdobju povečale z 1% na 2% (Statistični letopisi SRS / RS 1981 – 2000).

Deleži selilcev po starosti so pri priselitvah in odselitvah približno enaki, najbolj pa se selijo mladi, v starosti 20 – 35 let. Selitve med občino in tujino so pretežno ekonomskega značaja, med občino in ostalimi občinami Slovenije pa do njih prihaja v veliki meri zaradi porok. Tako je bilo v osemdesetih letih[13] med priseljenimi 59% in med odseljenimi 54% moških, v devetdesetih pa sta ta deleža, zaradi zmanjšanja priselitev iz nekdanjih jugoslovanskih republik oz. odselitev tja, znašala 49% in 48%.

Ob popisu leta 1991 je bilo v občini 8640 oz. 59.1% prebivalcev, ki so od rojstva živeli v naselju stalnega prebivališča (glej prilogo 4). V večini naselij se je ta delež gibal med 60% in 80%. Pod 60% takih prebivalcev je bilo v urbanem naselju Ilirska Bistrica, njemu bližnjih naseljih, v katera so se ljudje priseljevali zaradi pomanjkanja ali visokih cen zazidalnih površin v mestu oz. suburbanizacije (Rečica, Koseze, Jasen), industrijskem Podgradu, železniškem naselju Kilovče ter v nekaj malih vaseh, kjer je možnost slučajnih dejavnikov (predvsem število za zidavo ugodnih površin, ki jih lastniki želijo prodati) velika: Podtabor, Gornja Bitnja, Jablanica, Male Loče, Dolnja Bitnja, Rjavče, Podstenjšek in Mala Bukovica.

Leta 1991 je bilo 5984 oz. 40.9% prebivalcev občine takih, ki so se v kraj stalnega prebivališča priselili od drugod. S področja iste občine se jih je priselilo 3667 oz. 25.1%, iz drugih občin Slovenije 1250 oz. 8.5%, iz drugih republik nekdanje Jugoslavije 883 oz. 6.0%, izven področja nekdanje Jugoslavije 160 oz. 1.1%, za 24 oz. 0.1% prebivalcev pa ni znano odkod so se priselili.

Največji delež (35 - 53%) prebivalcev, priseljenih s področja občine Ilirska Bistrica so imela ruralna naselja z relativno veliko priseljenega prebivalstva v osrednjem delu občine: Gornja Bitnja, Rečica, Podtabor, Koseze, Jablanica, Jasen in Soze, najmanjši (pod 15%) pa vasi z malo priseljenega prebivalstva ob občinski meji ali (in) prometno manj dostopne vasi: Studena gora, Prelože, Pregarje, Veliko brdo, Ostrožno brdo, Koritnice, Bač, Huje, Sabonje in Sušak.

Največji delež (10 – 23%) prebivalcev, priseljenih iz drugih občin Slovenije, so imela nekatera naselja z relativno veliko priseljenega prebivalstva ali (in) naselja ob občinski meji: Male Loče, Kilovče, Podgrad, Knežak, Dolnja Bitnja, Hrušica, Ilirska Bistrica, Prelože, Bač, Fabci, Podstenjšek, Prem in Huje. Brez prebivalstva, priseljenega iz drugih občin Slovenije oz. z zelo majhnim deležem (do 2%) le tega pa so bila od teh občin bolj oddaljena naselja z relativno malo priseljenega prebivalstva v JV delu občine ali (in) prometno manj dostopna oz. manjša naselja: Janeževo brdo, Zajelšje, Nova vas, Čelje, Pavlica, Vrbica, Dolenje, Dobropolje, Kuteževo in Veliko brdo.

Priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik je bilo relativno največ (8 – 14%) v industrijsko – urbani Ilirski Bistrici, železniškem naselju Kilovče, naseljih ob meji s Hrvaško (Studena gora, Sušak, Veliko brdo, Jelšane) in nekaterih prometno slabše dostopnih naseljih (Ostrožno brdo, Gornji Zemon). Takih prebivalcev ni bilo v nekaterih manjših naseljih (Gornja Bitnja, Janeževo brdo, Ratečevo brdo, Zajelšje, Soze, Fabci, Nova vas, Podtabor, Mereče in Podstenjšek), njihov delež pa je bil zelo majhen (pod 2%) tudi v nekaterih, od meje bolj odmaknjenih naseljih (Trpčane, Jasen, Knežak, Podbeže, Bač, Šembije, Vrbovo, Topolc, Dobropolje, Vrbica, Podstenje, Čelje in Koritnice).

Priseljencev iz tujine brez bivših jugoslovanskih republik je bilo zelo malo; v precej naseljih ni bilo nobenega, medtem ko jih je bilo največ (do 9%) v Koritnicah, Račicah, Jablanici, Kilovčah, Šembijah, Podtaboru, Podbežah in Jasenu.

Število tistih, ki ne živijo od rojstva v naselju stalnega prebivališča se v primerjavi z letom 1981 ni bistveno spremenilo. Leta 1981 jih je bilo v občini 5640 oz. 37.4%, 3427 oz. 22.7% se jih je priselilo s področja iste občine, 1178 oz. 7.8% iz drugih občin Slovenije, 812 oz. 5.4% iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, 214 oz. 1.4% izven območja nekdanje Jugoslavije, za njih 9 oz. 0.1% pa območje priselitve ni znano.

TABELA 4: SELITVENO GIBANJE PREBIVALSTVA V OBČINI ILIRSKA BISTRICA

LETO	PRISELJENI												ODSELJENI												SELIT. PRIR.
	SKUPAJ			IZ DRUGIH OBČIN SLOV.			IZ TUJINE						SKUPAJ			V DRUGE OBČINE SL.			V TUJINO
	SKUPAJ			IZ DRUGIH OBČIN SLOV.			NEK. JUG. R.			DRUGE DRŽ.			SKUPAJ			V DRUGE OBČINE SL.			NEK. JUG. R.			V DR. DRŽ.
	VSI	M	Ž	VSI	M	Ž	VSI	M	Ž	VSI	M	Ž	VSI	M	Ž	VSI	M	Ž	VSI	M	Ž	VSI	M	Ž	VSI	M	Ž
1980	208	…	…	57	…	…	151	…	…	-	…	…	270	…	…	219	…	…	47	…	…	4	…	…	-62	…	…
1981	191	…	…	70	…	…	112	…	…	9	…	…	270	…	…	121	…	…	143	…	…	6	…	…	-79	…	…
1982	168	82	86	…	…	…		…	…	…	…	…	216	…	…	…	…	…	…	…	…	…	…	…	-48	…	…
1983	124	54	70	67	…	…	55	…	…	2	…	…	214	…	…	111	…	…	102	…	…	1	…	…	-90	…	…
1984	128	62	66	…	…	…		…	…	…	…	…	234	…	…	…	…	…	…	…	…	…	…	…	-106	…	…
1985	107	47	60	55	…	…	50	…	…	2	…	…	147	…	…	60	…	…	87	…	…	-	…	…	-40	…	…
1986	119	71	48	36	19	17	82	51	31	1	1	-	131	79	52	63	28	35	67	51	16	1	-	1	-12	-8	-4
1987	93	59	34	48	22	26	66	37	29	1	-	1	157	86	71	95	43	52	59	41	18	3	2	1	-15	27	-42
1988	141	84	57	49	24	25	83	55	28	9	5	4	135	77	58	51	24	27	83	52	31	1	1	-	-42	7	-49
1989	130	72	58	41	17	24	86	53	33	3	2	1	141	65	76	61	22	39	79	43	36	1	-	1	6	7	-1
1990	136	68	68	57	19	38	77	49	28	2	-	2	140	72	68	69	29	40	69	41	28	2	2	-	-4	-4	0
1991	143	80	63	53	20	33	90	60	30	-	-	-	191	114	77	71	31	40	119	82	37	1	1	-	-48	-34	-14
1992	105	49	56	69	30	39	34	19	15	2	-	2	122	51	71	88	30	58	33	20	13	1	1	-	-17	-2	-15
1993	147	59	88	72	27	45	71	30	41	4	2	2	69	27	42	64	24	40	1	1	-	4	2	2	78	32	46
1994	129	68	61	76	37	39	49	27	22	4	4	-	61	26	35	58	25	33	-	-	-	3	1	2	68	42	26
1995	100	54	46	41	19	22	56	33	23	3	2	1	62	29	33	57	25	32	3	3	-	2	1	1	38	25	13
1996	57	22	35	35	15	20	14	5	9	8	2	6	51	30	21	49	28	21	2	2	-	-	-	-	6	-8	14
1997	72	39	33	41	20	21	23	13	10	8	6	2	61	18	43	56	15	41	5	3	2	-	-	-	11	21	- 10
1998	57	24	33	43	19	24	9	2	7	5	3	2	51	23	28	44	18	26	4	3	1	3	2	1	6	1	5
1999	63	30	33	49	23	26	à			14	7	7	62	29	33	47	22	25	à			15	7	8	1	1	-
2000	95	51	44	66	34	32	à			29	17	12	77	44	33	55	28	27	à			22	16	6	18	7	11

Vir: Statistični letopisi SRS / RS 1981 – 2001. Ljubljana, Zavod SRS za statistiko / Statistični zavod RS / Statistični urad RS.

Ob skoraj stalnem negativnem migracijskem saldu občine v zadnjem stoletju, je jasno, da je število tistih, ki so bili rojeni v občini Ilirska Bistrica, stalno bivališče pa imajo izven nje, precej večje od števila priseljenih v občino. Podatki o številu teh odseljencev so za popisno leto 1981 znani za celotno področje nekdanje Jugoslavije. Takrat je izven občine Ilirska Bistrica, kjer so bili rojeni, stalno prebivalo 4639 ljudi, od tega 3111 v ostalih občinah Slovenije, 1260 na Hrvaškem, 193 v Srbiji, 56 v BIH, 10 v Črni Gori in 9 v Makedoniji. Po ocenah naj bi jih izven ozemlja nekdanje Jugoslavije takrat živelo okrog 300, torej lahko govorimo o okrog 5000 še živečih Bistričanih, ki so za stalno zapustili rojstno občino. Po drugi strani pa so leta 1981 živeli v občini Ilirska Bistrica 2204 ljudje, ki se niso na njenem ozemlju rodili.

6. NARODNOSTNA IN VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA

Selitve spreminjajo prebivalstveni značaj, katerega pomemben del sta narodnostna in verska sestava. Ob popisu leta 1991 je bilo v občini Ilirska Bistrica 13590 oz. 92.93% Slovencev, 399 oz. 2.73% Hrvatov, 183 oz. 1.25% Srbov, 33 oz. 0.23% Muslimanov, 24 oz. 0.16% Albancev, 17 oz. 0.12% Črnogorcev, 17 oz. 0.12% Makedoncev, 6 oz. 0.04% Italijanov in 6 oz. 0.04% drugih. Kot Jugoslovani se je opredelilo 75 oz. 0.51% prebivalcev, narodnostno se jih ni opredelilo, po 214. členu ustave RS, 24 oz. 0.16%, po regionalni pripadnosti pa 23 oz. 0.16%. Za 227 oz. 1.55% prebivalcev narodnostna pripadnost ni bila znana. V mestnem naselju Ilirska Bistrica s 33.4% prebivalstva občine je živelo 65.9% vseh, ki se niso narodnostno opredelili kot Slovenci. V primerjavi z letom 1981 se narodnostna struktura ni skoraj nič spremenila.

V občini se je ob popisu leta 1991 za katoličane izjasnilo 12385 oz. 84.69% prebivalcev, za pravoslavce 181 oz. 1.24%, za muslimane 45 oz. 0.31%, za protestante 13 oz. 0.09% prebivalcev. Proorientalskim kultom sta pripadala 2 oz. 0.01% prebivalcev, 1 oz. 0.01% je bil judovske vere, prav tako 1 oz. 0.01% je bil vernik, ki ne pripada nobeni veroizpovedi. Da »ni vernik« se je izjasnilo 270 oz. 1.84% prebivalcev, 305 oz. 2.09% jih ni želelo odgovoriti, za 1421 oz. 9.72% ljudi pa veroizpoved ni znana. V mestu Ilirski Bistrici je živelo 146 oz. 80.7% vseh pravoslavcev v občini, 34 oz. 75.6% vseh muslimanov v občini, 12 oz. 92.3% vseh protestantov v občini in 201 oz. 74.4% vseh pripadnikov kategorije »ni vernik« v občini. Podobno kot nacionalna, se tudi verska sestava med letoma 1981 in 1991 gotovo ni bistveno spremenila (morda bi se leta 1981 več ljudi izjasnilo za kategorijo »ni vernik«), vsekakor pa primerjava ni možna, saj se po drugi svetovni vojni do leta 1991 ni popisovalo verske pripadnosti prebivalstva.

7. Demografska ogroženost

Nizka rodnost, neugodna starostna struktura in negativen migracijski saldo so dejstva, na podlagi katerih lahko smatramo občino Ilirska Bistrica za demografsko ogroženo območje. Prebivalstvo občine se je v zadnjih 50. letih zmanjšalo za 1/5, po statističnih kazalcih pa se bo zmanjševalo tudi v prihodnje.

Po Zakonu o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji (1990) se za demografsko ogrožena območja štejejo širša strnjena območja, v katerih krajevne skupnosti izpolnjujejo naslednja dva kazalca:

- da rast stalnega prebivalstva ne presega 25% povprečne rasti prebivalstva v Republiki Sloveniji od leta 1981 dalje;

- da je indeks staranja stalnega prebivalstva za najmanj 25% manj ugoden od povprečja Republike Slovenije.

Ne glede na izpolnjevanje zadnje navedenega kazalca, se za demografsko ogrožene krajevne skupnosti štejejo tudi tiste, kjer je prebivalstvo od leta 1981 nazadovalo za najmanj enak odstotek, kot se je povečalo v istem obdobju prebivalstvo Republike Slovenije.

V desetkilometrskem pasu ob mejah Republike Slovenije so del demografsko ogroženega območja tudi krajevne skupnosti, ki izpolnjujejo le eden od zgoraj navedenih kazalcev, v primeru, da je hkrati stopnja rasti prebivalstva manjša od dveh tretjin povprečne rasti prebivalstva v Republiki Sloveniji v enakem obdobju, ter, pod enakimi pogoji, tudi območja naselij, ki niso del teh krajevnih skupnosti, so pa teritorialno z njimi povezana.

Poleg tega spadajo v demografsko ogroženo območje tudi krajevne skupnosti in območja naselij, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, so pa obkrožena s krajevnimi skupnostmi ali območji naselij, ki izpolnjujejo te pogoje, z izjemo krajevnih skupnosti z občinskim središčem.

Na podlagi teh kriterijev so se v obdobju 1994 – 1996 (Uredba o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena…, 1994) v desetkilometrskem obmejnem pasu štele za demografsko ogrožena območja krajevne skupnosti Dolnji Zemon, Harije, Hrušica, Jelšane, Kuteževo, Novokračine, Podgrad, Rečica, Starod, Zabiče ter območja naselij Soze, Velika Bukovica, Vrbica in k.o. Snežnik. Izven desetkilometrskega pasu so spadale v demografsko ogrožena območja krajevne skupnosti Dolnja Bitnja, Knežak, Ostrožno brdo, Pregarje, Prem, Šembije in Topolc. V demografsko ogrožena območja niso spadale le krajevna skupnost oz. naselje Jasen ter območja naselij Ilirska Bistrica v KS Ilirska Bistrica, Koseze in Mala Bukovica v KS Koseze ter Jablanica in Vrbovo v KS Vrbovo. V letih 1997 – 2002 je spadalo v demografsko ogrožena obmejna območja tudi naselje Ilirska Bistrica, še vedno pa so se za demografsko ogrožena območja štela nekatera naselja, ki leta 1997 (Uredba o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena…, 1997) oz. 1999 (Uredba o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena…, 1999) niso izpolnjevala kriterijev za uvrstitev v to območje: Brce, Dolnji Zemon, Male Loče, Podgrad, Podtabor, Rjavče in Soze. Na demografsko ogroženem območju občine (1997 – 2002) je leta 2001 stalno prebivalo 12882 oz. 90.9% prebivalcev, ki so leta 1991 živeli v 4400 oz. 91.2% gospodinjstvih.

Država skrbi za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij s sofinanciranjem razvojnih programov in načrtov, z zagotavljanjem dela sredstev za razvoj lokalne gospodarske infrastrukture, s spodbujanjem gospodarskih naložb, davčnimi olajšavami ter z ukrepi na področju izobraževanja, kulture, zdravstvenega in socialnega varstva (Zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih…, 1990). V letih 1991 – 2001 je tako občina Ilirska Bistrica iz državnega fonda za pomoč demografsko ogroženim območjem pridobila 284.307.770 SIT, ki so bili porabljeni za izgradnjo oz. sanacijo posameznih vodovodov (Jelšane, Knežak – Bač – Koritnice, Podstenjšek, Dolenje – Nova vas, Mereče – Topolc, Zabiče, Hrušica, Obrtno – industrijska cona Trnovo, Gabrje, Mala Bukovica), izgradnjo kanalizacijskega omrežja (Šembije, Gabrje, Jasenska Pila), preureditev lokalnih cest (Novokračine – Nova vas, Velika Bukovica – Soze, Mala Bukovica – Studena gora – Pavlica – Starod, Sušak – Fabci, Mereče – Podstenjšek, Bubec - Posrtvica), izgradnjo PTT omrežja (Veliko brdo) in posodobitev Zdravstvenega doma v Ilirski Bistrici ter Zdravstvene postaje v Podgradu (Občina Ilirska Bistrica, 1999 – 2002).

8. Izobrazbena sestava prebivalstva

Leta 1981 ni imelo šolske izobrazbe ali je imelo le do 3 razrede osnovne šole 5.5% prebivalcev občine, starejših od 15 let; od 4 – 7 razredov osnovne šole je imelo 41.1%, dokončano osnovno šolo 21.7%, triletno srednjo šolo 18.1%, štiriletno srednjo šolo 10.0%, višjo šolo 1.9%, visoko šolo 1.2%, za 0.5% prebivalcev pa je bila izobrazba neznana (glej prilogo 5). Moški so bili bolje izobraženi kot ženske. Če bi posamezne izobrazbene razrede označili s števili od 1 do 7 in računali povprečno izobrazbo, bi ta za ženske znašala 2.79, za moške pa 3.14 (skupaj 2.97).

Izobrazbena struktura se je do leta 1991 precej izboljšala. Takrat ni imelo šolske izobrazbe ali je imelo le do 3 razrede osnovne šole 3.0% prebivalcev občine, starejših od 15 let; od 4 – 7 razredov osnovne šole je imelo 26.8%, dokončano osnovno šolo 25.8%, triletno srednjo šolo 18.1%, štiriletno srednjo šolo 20.0%, višjo šolo 3.7%, visoko šolo 2.0%, za 0.6% prebivalcev pa izobrazba ni bila znana. Povprečna izobrazba je znašala 3.45, za moške 3.61 in ženske 3.29.

Nižja stopnja izobraženosti žensk je posledica družbenih norm v preteklosti, ko so moški imeli prednostno pravico šolanja, poleg tega pa izobraženost, zaradi manjših možnosti izobraževanja v preteklosti, s starostjo pada, delež žensk v posameznih starostnih kategorijah prebivalstva pa se, zaradi daljše življenjske dobe, veča.

Med posameznimi naselji so razlike v izobrazbi prebivalcev majhne; posamezna večja odstopanja so posledica majhnosti posameznih naselij. Od povprečja dokaj odstopa mesto Ilirska Bistrica, kjer je 1981. oz. 1991. leta bilo brez šolske izobrazbe oz. imelo do tri narejene razrede 2.1% oz. 0.7% prebivalcev, starejših od 15 let, od 4 – 7 razredov osnovne šole je imelo 25.8% oz. 14.6%, dokončano osnovno šolo 25.4% oz. 26.4%, triletno srednjo šolo 20.4% oz. 19.3%, štiriletno srednjo šolo 17.7% oz. 26.3%, višjo šolo 4.5% oz. 7.0% in visoko šolo 2.7% oz. 4.6% prebivalcev. Povprečna izobrazba je znašala 3.52 oz. 3.96.

Prebivalstvo občine Ilirska Bistrica je v povprečju nekoliko manj izobraženo od celotnega slovenskega prebivalstva, za katerega je povprečje izobraženosti znašalo leta 1981 3.45 in leta 1991 3.79. Razlika med izobraženostjo moških in žensk je bila manjša od te razlike v občini Ilirska Bistrica.

Po avtorjevih ocenah je bilo v začetku leta 2000 v občini Ilirska Bistrica 1.3% prebivalstva, starejšega od 15 let, brez šolske izobrazbe ali z le do 3 razredi osnovne šole, 16.5% jih je imelo narejenih 4 – 7 razredov osnovne šole, 24.3% jih je dokončalo osnovno šolo, 19.5% jih je imelo triletno srednjo šolo, 29.3% štiriletno srednjo šolo, 4.6% višjo šolo in 4.5% visoko šolo. Povprečna izobrazba je znašala 3.91, moških 4.03 in žensk 3.78.

9. Prebivalstvo po aktivnosti

V občini je bilo leta 1981 aktivnih 6402 oz. 43.0% in vzdrževanih 5654 oz. 37.9% prebivalcev, medtem ko jih je 2846 oz. 19.1% imelo lastne dohodke. Zaradi padca števila rojstev in velikega števila predčasnih upokojitev, se je do leta 1991 nekoliko, na 6768 oseb oz. 47.1%, povečal delež aktivnih prebivalcev in precej delež oseb z lastnimi dohodki, na 3662 oseb oz. 25.5%, medtem ko se je delež vzdrževanih zmanjšal na 3951 oseb oz. 27.5%. V devetdesetih letih se je zaradi nadaljevanja padanja rodnosti in zvišanja starostne meje za v pokoj dokaj povečal delež aktivnih in nekoliko oseb z lastnimi dohodki, na račun deleža vzdrževanih, vendar podatki o tem niso dosegljivi. Po avtorjevi oceni iz raznih posrednih podatkov (starostna struktura, šolajoče se prebivalstvo) je bilo v letu 2000 okrog 3550 oz. 24.6% vzdrževanih, okrog 7150 oz. 49.5% aktivnih in okrog 3750 oz. 26.0% oseb z lastnimi dohodki.

10.ZAKLJUČEK

Občina Ilirska Bistrica je redko poseljena, v skladu z naravnimi pogoji za življenje na tem območju. Prebivalstvo je precej homogeno, saj je več kot 9/10 Slovencev oz. rimokatolikov. Stopnja izobrazbe se zvišuje, vendar zaostaja za republiškim povprečjem. Prizadeva jo »beg možganov«. Rodnost je nizka in se še zmanjšuje, zaradi česar se, ob zanemarljivem selitvenem prirastu, prebivalstvo občine stara, poseljenost pa manjša. Povečuje se število aktivnih prebivalcev, na račun vzdrževanih in oseb z lastnimi dohodki. Občina spada med demografsko ogrožena območja Slovenije, od katerih se bo težko odtrgala, le z ustrezno družinsko in ekonomsko politiko.

11.Literatura in viri

1. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31.3.1981. Zavod SR Slovenije za statistiko. Print.

2. Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v Republiki Sloveniji 31.3.1991. Zavod RS za statistiko. Print.

3. Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. Prebivalstvo in gospodinjstva 1948, 1953, 1961, 1971, ter stanovanja 1971 – rezultati po naseljih in občinah. 1975, Beograd, Zvezni zavod za statistiko.

4. Statistični letopisi SRS / RS 1980 – 2001. Ljubljana, Zavod SRS za statistiko / Zavod Republike Slovenije za statistiko / Statistični urad RS.

5. Statistične informacije. 2002, Ljubljana, Statistični urad republike Slovenije, 5, Prebivalstvo, 1. julij 2002, št. 171.

6. Uljan, M., 2000: Novejši regionalni razvoj občine Ilirska Bistrica. Diplomsko delo. Kuteževo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 107 str.

7. Upravna enota Ilirska Bistrica. 1999 – 2002, arhivsko gradivo.

8. Uredba o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji v obdobju 1994 – 1996. 1994, Uradni list RS, 13, str. 718 – 723.

9. Uredba o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji. 1999, Uradni list RS, 19, str. 1999 – 2023.

10. Uredba o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji v obdobju 1997 – 1999. 1997, Uradni list RS, 45, str. 4001 – 4021.

11. Zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji. 1990. Uradni list RS, 48, str. 2226 – 2228.

Napisano spomladi 2002.

Ó Mile Uljan, mile.uljan@guest.arnes.si

januar 2003

[1] Osnovo prispevka predstavlja poglavje Značilnosti prebivalstva v diplomskem delu Novejši regionalni razvoj Občine Ilirska Bistrica, istega avtorja.

[2] Brez oseb brez slovenskega državljanstva.

[3] Podatek o številu živorojenih otrok / žensko je v občinskem merilu dosegljiv le po popisu 1991 in znaša, upoštevajoč vse ženske od 15. leta naprej, 1.8 živorojenega otroka / žensko.

[4] Edina izjema, ko je samskih moških v občini manj kot v celi državi, je starostna kategorija nad 85 let, kjer jih je v občini slabe 4% oz. kar dvakrat manj kot v republiki. Vendar pa je treba upoštevati, da je v tej starostni kategoriji zaradi številčne majhnosti še posebej pri podatkih za občino velika možnost slučaja.

[5] Po podatkih Upravne enote Ilirska Bistrica se je v letu 2001 prebivalcem občine rodilo 114 otrok, 50 moških in 64 žensk. Žensk se je torej rodilo 28% več kot moških, kar pomeni, da je bil v tem letu delež ženskih novorojenčkov najvišji v zadnjih 50. in morda celo v zadnjih 100 letih.

[6] Podatka za leto 2001 se nanašata na 31.12. in sta povzeta po: Statistične informacije. 2002, Ljubljana, Statistični urad republike Slovenije, 5, Prebivalstvo, 1. julij 2002, št. 171.