Žal moramo koćanske ljubitelje zgodovine
spet prositi za razumevanje, saj nam tehnične težave še zmeraj onemogočajo
objavo 3. dela zgodovine Gotnika. Upamo, da bodo te težave kmalu odpravljene in
da boste bralci seznanjeni s celotno zgodovino našega gradu.
Uredništvo
ARHEOLOŠKE
RAZISKAVE V PODGRAJAH
Poročilo
o rezultatih
Podgraje, 24.10.'98. Arheološka ekipa
na delu. Foto: F.M.
Pred
približno 5. leti smo v našem listu (Koč. V. št. 8 / nov. '98) na kratko
poročali o izkopavanju skupine arheologov Zavoda za varstvo naravne in kulturne
dediščine iz N. Gorice ob novem delu pokopališča nad Podgrajami.
V takratnem
prispevku smo ob prvih številnih najdbah ostankov raznovrstne keramike in
ustreznih, sicer še previdnih strokovnih ocenah arheologov, omenili, da
izkopavanja utegnejo potrditi pravilnost naših dotedanjih amaterskih
razmišljanj in razprav o prazgodovinskem gradišču in poznejši rimski postojanki
nad našo vasjo.
Čeprav z dokajšnjo
zamudo, zaradi objektivnih okoliščin, smo veseli, da našim bralcem zdaj lahko
posredujemo tudi uradno strokovno poročilo o poteku in rezultatih izkopavanj.
Ti namreč nedvoumno v veliki meri potrjujejo pravilnost naših domnev o
večtisočletni zgodovini in bogati kulturni dediščini naše doline.
Ustrezno
dokumentacijo o poteku izkopavanj in dosedanjih ugotovitvah ob proučevanju in
oceni izkopanin smo prejeli ob nedavnem obisku vodje izkopavanj, arheologinje
gospe Patricije Bratina, ki je tudi dobrohotno privolila v objavo v našem
listu.
Uradno poročilo,
objavljeno v strokovnem glasilu VARSTVO SPOMENIKOV (št. 38/99 – 2001)
posredujemo v prepisu v celoti, v izogib nevarnosti, da konča pozabljeno na
zaprašenih policah raznih arhivov in muzejev, kot že marsikaj v preteklosti:
Naselje: Podgraje
Občina: Ilirska Bistrica
Ime: cerkev Karmelske Matere božje
Področje: A
Obdobje: prazgodovina, rimsko obdobje
Vrsta dela: 7
Na griču nad zaselkom Podgraje, kjer
danes stoji cerkev Karmelske Matere božje, je že dolgo znano prazgodovinsko in
antično naselje, kateremu naj bi pripadalo uničeno grobišče, odkrito v naselju
pri stari šoli. Poškodovan obrambni nasip in v celoti odstranjene vrhnje plasti
(do sterilne osnove) na zgornjem platoju ob novem podpornem zidu so posledica
neodgovornih posegov s strani izvajalca gradbenih del, ki je pričel z njimi
brez vednosti za dediščino odgovorne službe. Nadaljevanje del smo uspeli
začasno ustaviti in oktobra leta 1998 je ZVNKD Gorica pričel z zaščitnim
arheološkim sondiranjem oziroma nadzorom strojnih izkopov na območju,
predvidenem za širitev pokopališča, zahodno od podpornega zidu. Izkopavanja so
trajala 14 delovnih dni. Ekipo so na terenu poleg vodje izkopavanj sestavljali
še tehnični pomočnik-absolvent arheologije, dva študenta ter delavec. Stroške
terenskega dela arheološke ekipe je kril investitor projekta.
Da
bi ugotovili ohranjenost kulturnih-naselbinskih plasti, smo najprej pričeli s
strojnim izkopom prečnih sond na območju, predvidenem za širitev pokopališča.
Tako smo naredili 8 vzdolžnih strojnih jarkov-sond, širokih od 70-100 cm in
dolgih do 17 m in te dodatno ročno odkopali do sterilne osnove ter
dokumentirali. V času strojnih sondiranj je del ekipe odstranil ruševino
obrambnega nasipa (ki je nastala ob gradnji podpornega zidu) ter pripravil
prečni profil nasipa za arheološko dokumentiranje. S strojnim sondiranjem smo
ugotovili, da je bil raziskani plato nekoč v celoti poseljen, kar potrjujejo
posamezne antične najdbe v sondi 1, 2 in 4. Te so pobrane v nasutem materialu
in so nedvomno ostanek uničenih naselbinskih plasti. Po izdelavi arheološke
dokumentacije (geodetski posnetek, opisi sond, izris) smo le območje od sonde
1-5 sprostili za gradbeno dejavnost. V sondah 5-8 pa smo naleteli na intaktne
kulturne plasti z antičnim in prevladajočim prazgodovinskim gradivom, torej
ostanke človeške dejavnosti v prazgodovini in antiki. Tu smo po strojni
odstranitvi nasutega odpadnega gradiva pričeli s stratigrafskim arheološkim
izkopavanjem. Zaradi izjemno bogatih kulturnih plasti smo se iz previdnosti
omejili z ročnim izkopom le na območje 10x4m (in to označili kot sonda 11).V
času izkopavanj smo odkrili sledi naselbinskih arhitekturnih struktur in sicer
ostanke obrambnega zidu (konstrukcija iz suhega zidu, grajenega iz apnenčastih
plošč, odkrita v SZ vogalu sonde 11) ter stavbne ostanke, grajene iz suhega
zidu lapornatih plošč, brez vezave. Gre za več zidanih struktur, časovno
različnega nastanka, ki potrjujejo večfazno poselitev naselja. Zaradi
neprimernih vremenskih razmer v času raziskav in zlasti premajhnih finančnih
sredstev smo bili prisiljeni ob spremembi projekta izgradnje pokopališča z deli
prekiniti. Sondo 11 smo prekrili s polivinilom ter zasuli z zemljo in kamenjem
ter tako vsaj zasilno zaščitili odkrite strukture. Izkopano gradivo smo
pripeljali v delavnice ZVNKD Gorica ter ga oprali, sortirali po tipih, stehtali
ter vpisali v sezname najdb. Med odkritimi arheološkimi artefakti prevladuje
prazgodovinska keramika, v bistveno manjših količinah je zastopana antična
keramika, precej je tudi keramičnih svitkov in ostankov žrmelj. Obsežnejši
podatki o poteku zaščitnih raziskav in rezultatih so bili podani v poročilu o
rezultatih arheoloških del (Poročilo o rezultatih arheološkega izkopavanja v
Podgrajah, na griču s cerkvijo sv. Marije, P.Bratina, december 1998).
Ugotovitve, do katerih smo prišli med
arheološkimi izkopavanji, podajajo nova spoznanja o poselitvi bistriške kotline
na prehodu iz pozne bronaste v železno dobo in v antiki. Nedvomno bi bilo nujno
zaščitna sondiranja čimprej nadaljevati oziroma vsaj dokončati izkop na območju
sonde 11 in tudi razširiti raziskave na poškodovani nasip – obrambni zid
prazgodovinskega naselja.
Patricija Bratina
Gornjemu prispevku,
zaradi še boljšega razumevanja in preglednosti, dodajamo še zaključni del iz
zgoraj navedenega obširnega »Poročila o rezultatih arheološkega izkopavanja
v Podgrajah…«, iz katerega je še podrobneje razvidna izredno bogata zbirka
izkopanin in neprikrito izraženo zadovoljstvo raziskovalcev ob izrednem uspehu
izkopavanj na sicer tako majhni površini (preiskanega) terena.
Rezultati dela
Pri
zaščitnih raziskavah v oktobru 1998 smo dokumentirali ostanke naselbinskih
arhitekturnih struktur.
Tako smo konstrukcijo iz suhega zidu,
odkrito v severozahodnem vogalu Sonde 11, opredelili kot spodnji del obrambnega
zidu. Gre za logično nadaljevanje presekanega obrambnega zidu, ki je potekal po
severnem robu vrhnjega platoja. Obrambni zid je bil grajen iz apnenčastih
plošč, ki so bile na grič prinešene od drugod.
V isti sondi smo zasledili tudi stavbne ostanke, grajene
iz suhega zidu, brez vezave (slika 2). Gre za več zidanih struktur, ki
so časovno različnega nastanka in ki govorijo o večfazni poselitvi naselja od
bronaste dobe (pozne) in prek železne dobe do antike. Namen oziroma funkcijo
odkritih suhih zidov lahko v tej fazi raziskav le domnevamo, točne odgovore bi
dobili le z razširitvijo izkopavanj tudi izven Sonde 11 in seveda z izkopom do
sterilne osnove. Ne moremo izključiti niti možnosti, da so posamezne zložene
konstrukcije služile za pripravo oziroma utrjevanje terase (zaradi drsenja
terena), na katero so si takratni prebivalci postavljali svoja bivališča.
Zidovi so grajeni iz lapornatih plošč in le redko je med
temi plošča iz apnenca (slika 3). Opazili pa smo, da so lapornate plošče
pogostokrat ožgane, kar bi govorilo o večkratnem uničenju in mogoče celo o
dokončni prekinitvi naselbine. To potrjuje tudi veliko odkritega oglja v
kulturnih plasteh in ožgana keramika.
Izredno je bil zanimiv tudi prostor
med obrambnim zidom in suhozidnimi strukturami, kjer smo ugotovili dve kulturni
plasti in sicer zgornjo, kjer je rimski in prazgodovinski material premešan ter
spodnjo, starejšo, čez meter globoko plast s čudovitim prazgodovinskim
gradivom. Verjetno je še prezgodaj, da bi lahko govorili o nekem mlajšem
(antičnem?) nasutju obrambnega jarka, ki je potekal z notranje strani
obrambnega nasipa oziroma obrambnem zidu prazgodovinskega gradišča.
Med odkritimi arheološkimi artefakti
prevladuje prazgodovinska keramika (115,6kg), v bistveno manjših količinah je
zastopana antična keramika (8,3kg), precej je tudi keramičnih svitkov[1]
(7,4kg) in žrmelj[2] (6kg) ter 8
kovinskih predmetov. Pri sondiranjih smo odkrili tudi 6,8kg živalskih kosti. V
celoti je bilo pobranih 76 vzorcev, od tega 44 vzorcev oglja[3]
in 32 vzorcev zemlje z ogljem ali ožgano keramiko, največ prav v Sondi 11.
Ugotovitve, do katerih smo prišli med
arheološkimi izkopavanjih, podajajo nova spoznanja o poselitvi bistriške
kotline na prehodu iz pozne bronaste v železno dobo in v antiki. Istočasno pa arheološki stroki tudi postavljajo
nova vprašanja o načinu gradnje v prazgodovini, notranji ureditvi in
organizaciji naselja,….
Zaključek
Opozoriti je potrebno, da je vse
postizkopalne stroške obdelave gradiva (pranje najdb, sortiranje najdb,
konservacijo kovinskih predmetov) do sedaj kril ZVNKD Gorica in da bo potrebno
v naslednjem letu poravnati tudi stroške lepljenja in dopolnjevanja keramičnih
najdb, izrisa celotnega gradiva in terenske dokumentacije, določitve kostnih
ostankov, analize vzorcev, računalniške obdelave terenske dokumentacije.
Strokovnega dela - določitve najdb in s tem kulturne opredelitve najdišča, ki
ga vsi pričakujejo od vodje izkopavanj raje niti ne omenimo. Po zakonu je namreč dolžan fato (fazo,
op. avtorja prispevka) obdelave izkopanega gradiva kot terenskega dela v celoti
kriti investitor projekta (gradbenih del).
Iz zgodnjih vrstic lahko zaključimo
naslednje:
-
grič s cerkvijo sv. Marije je bil nedvomno naseljen v
pozni bronasti dobi oziroma v času kulture žarnih grobišč ter železni dobi, in
sodeč po odkritem materialu tudi v začetku rimskega obdobja,
-
zaščitna sondiranja so bila žal zaradi različnih vzrokov
prekinjena in nujno jih bo v kratkem (v naslednjem letu) nadaljevati oziroma
vsaj dokončati (izkop do sterilne osnove na območju Sonde 11),
-
za opredelitev najdišča in širše okolice bi bila izredno
pomembna razširitev raziskav na preostali, še neraziskani del,
-
ravnotako bi bilo nujno raziskave razširiti tudi na
poškodovani nasip – obrambni zid prazgodovinskega naselja,
-
v kolikor se bodo dela na zavarovanem območju griča s
cerkvijo sv. Marije in pokopališčem nadaljevala, je nujno vnaprej računati tako
na stroške arheoloških del na terenu kot tudi obdelave gradiva.
Nova Gorica, 29.12.1998
vodja izkopavanj: Bratina
Patricija, dipl.arheolog
Seveda pa s tem delo
raziskovalcev še zdaleč ni končano. Kot je razvidno iz vsega zgoraj navedenega,
čaka namreč arheologe še obilo napornega dela za analizo in obdelavo najdenega
materiala, od česar je odvisna natančnejša opredelitev časovnega obdobja in
dogajanja v tem predelu naše doline.
Žal pa moramo ob
zaključku pripisati, da je vsega obžalovanja in graje vredna ugotovitev, da je
zaradi pomanjkanja potrebnih finančnih sredstev bilo onemogočeno nadaljevanje
obetavnih raziskav na tej lokaciji. In ne samo to! Prav lahko se namreč zgodi,
da bo, iz istih razlogov, tako bogat arheološki material, izredne zgodovinske
vrednosti ne samo za našo dolino, temveč za mnogo širši del dežele, ostal
neobdelan v muzejskih depojih in zapisan pozabi, ali celo postopni izgubi.
F.M.