Ob zaključku šolskega leta so otroci iz VVE Podgora
Kuteževo pripravili kratek program za starše. Najprej so jih pozdravili s
pesmijo, potem pa so nadaljevali s programom, ki so ga pripravili skupaj z
vzgojiteljico Marino Grilj. Za to priložnost so se otroci pokrili z okrašenimi
klobuki, ki so jih izdelali sami. Tako napravljeni so bili pesmici Klobuček najlepša scena. Z gibalno
igro »Prstki« in z izštevankami so
nasmejali starše, pozneje pa so še zaplesali in zapeli »Od glave do peta«.
Povabili so starše, da so se jim pridružili in se zazibali v ritmu glasbe. Tako
veselo so zaključili s pravljico, ki otroke vedno znova prevzame. Otroci so o
najljubših pravljicah tudi pripovedovali. Katji je bila všeč pravljica o Lačni
gosenici. Rekla je, da ji je bila najbolj všeč, ker je jedla in jedla in
postala debela, na koncu pa spet lepa, saj je postala metulj.
Otroci
iz VVE Podgora Kuteževo vsako leto sodelujejo v že znanem projektu
»Knjigobube«. Letos so prejeli dve knjižni nagradi. Najvztrajnejša bralca sta
bila Luka Perovič in Osman Mrkaljevič. Otroci so bili vključeni tudi v projekt
»Smejte se z nami« in skupaj s starši doma preoblekli s pomočjo svinčnika in
barvic svojo družino v klovne.
Starši so si ob tej priložnosti lahko ogledali razstavo
fotografij, kjer so lahko videli svoje malčke ob različnih priložnostih skozi
vse šolsko leto. Največ pozornosti je pritegnila razstava otroških risb in
drugih izdelkov, ki so jih izdelovali njihovi otroci vse šolsko leto.
Tako starši kot otroci so zaključili srečanje razigrano in sproščeno, kot
se za tako priložnost spodobi.
Vzgojiteljice
VVE Podgora
MATEMATIČNA TEKMOVANJA
V znanju iz matematike se vsako leto pomerijo učenci
od drugega do osmega razreda. «Kenguru» že nekaj let poteka po novih pravilih,
v zadnjem času pa so vse naloge obdelane računalniško. Dobitniki priznanj so
tako izbrani zelo neosebno.
Letos so Bronasta Vegova priznanja dobili:
Rok Jagodnik, Matej Iskra, Miha Primc, Darja
Celin, Mirko Baša, Saša Štefančič, Igor Šircelj in Josip Ponjavič.
Regijskega tekmovanja so se udeležili Saša
Štefančič, Igor Šircelj, Irena Celin ter Josip Ponjavič. Najbolje se je odrezala Irena.
Ob čestitkah želimo vsem še veliko veselja ob
reševanju matematičnih problemov.
Mentorica:
JANA SMAJLA
KAJ VEŠ O
PROMETU?
Tudi v tem šolskem letu smo se učenci naše šole
udeležili občinskega tekmovanja KAJ VEŠ O PROMETU. Tekmovali smo v dveh starostnih
kategorijah. Borili smo se posamično in ekipno. Ker se pri posamičnem
tekmovanju nismo dobro odrezali, smo dali vse od sebe pri ekipnem in dosegli 3.
mesto, za kar je bila zaslužna tudi naša mentorica ga. Vanja Tijan.
Vsi tekmovalci smo dobili praktične nagrade.
IGOR
in MATEJ, 7. razred
V DEŽJU IN
SNEGU
V torek zjutraj nas je
zbudilo deževno vreme. Vsi smo se bali, da bo športni dan odpadel, toda kljub
slabemu vremenu smo se 21. 1. 2003 odpeljali na Mašun. Tisti nesrečniki, ki so
bili bolni, se na svojo žalost niso udeležili športnega dne. Na Mašunu so bili
tudi vrstniki iz Knežaka. Nekateri učenci so se smučali, drugi kepali,
najmlajši pa so tekmovali za Zlati sonček. Vsi mladi tekmovalci so preizkus
uspešno opravili. Čeprav je bil pust deževen dan, smo se nasankali , nakepali
in nasmučali. Utrujeni, premočeni in premraženi smo se pred odhodom v dolino
posladkali s krofi in se ogreli z vrelim čajem.
DARJA in
TANJA, 5. razred
Anketa o ekološki usmerjenosti kmetij v Kočaniji
8.6.2003 sva se z Mirkom odpravila v Koper, kjer sva
predstvila najino raziskovalno nalogo. S pomočjo učencev naše šole smo
anketirali kmete v okolici naše šole o njihovi ekološki osveščenosti.
Raziskovalno nalogo sva naredila pod mentorstvom učiteljic Vivijane Madotto in
Vere Frank.
V Kopru sva jo predstavila pred tričlansko komisijo.
Bila sva najmlajša tekmovalca med ekipami, ki so predstavljale raziskovalne
naloge. Domov sva prinesla bronasto priznanje.
ROBERT LUDVIK, 6. razred
PRVI POMLADNI
DAN
Enaindvajseti marec smo na naši
šoli posvetili urejanju šolske okolice in problemu onesnaževanja našega
planeta, predvsem voda.
Najprej smo si učenci predmetne stopnje ogledali film o
reki kot o naravnem življenjskem prostoru, pred tem pa nas je učiteljica biologije
opozorila na vedno večjo onesnaženost voda, ki je med drugim vzrok izumiranja
številnih živalskih in rastlinskih vrst.
Za tem smo se tričlanske ekipe
učencev iz posameznih razredov preizkusile v znanju ekologije. Vsak pravilen
odgovor je bil nagrajen s točko. Veliko je bilo odvisno od sreče. Najbolj je
bila naklonjena šestemu razredu. Vsi tekmovalci so bili za sodelovanje
nagrajeni. Po malici smo
se lotili urejanja šolske okolice in presajanja lončnic.
Tudi najmanjši so se v tem dopoldnevu seznanili s
problemom onesnaževanja in posledicami le tega. Izdelali so transparente, ki
prepovedujejo odmetavanje smeti v reke, uničevanje rastlin, ptic… Postavili smo
jih v šolsko okolico. Reciklirali so star papir, si ogledali film o ekopaku in še kaj.
Tega
dne smo se vsi skupaj veliko naučili o tem, kaj delati, da bi čim manj
onesnaževali zemljo, vodo in zrak.
SAŠA in MEDINA, 6.razred
OBISK KMETIJE NA FABCIH
V torek, 15.4.3003, sva se z Robertom pridružila
učiteljicama Zorki Žigman in Veri Frank. Odpeljali smo se na Fabce in obiskali
kmetijo, po domače pri Šimčevih. Kmetija je ena prvih na našem področju, ki se
je usmerila v ekološko kmetovanje.
Gospodinja Marjuča nas je lepo sprejela. Povabila
nas je v hišo in nas postregla s piškoti in sokom. Piškoti so imeli poseben
okus, saj so bili z domačim maslom. Gospodinja nam je pokazala pinjo, s katero
je »umetla« maslo iz smetane. Pinjo sem videl prvikrat.
Gospe smo nato zastavili kar nekaj vprašanj, na
katera nam je rada odgovorila. Prišli smo namreč z namenom, da spoznamo
delovanje ekološke kmetije. Povedala
je, da hrano pridelujejo na zdrav način, brez uporabe gnojil in pesticidov.
Njihovo delo nadzoruje Zavod za kmetijstvo, ki dvakrat letno pregleda vzorce
zemlje in pridelkov. Z zanimanjem smo poslušali, kako na naraven način pripravijo razna škropiva proti boleznim in
škodljivcem. Opisala nam je, kako izdela škropivo iz kopriv, kamilic ali rmana.
Povedala je, da so koprive namočene 24 ur za škropivo, če jih namakamo več, pa
so že odlično gnojilo, škropiti pa z njimi rastlin ne smemo več. Povedala nam
je, kako se npr. napadom čebulne muhe
izognejo s pokrivanjem čebule. Poslušali bi jo še in še, vendar smo morali
nazaj, k pouku.
Pred odhodom nam je pokazala hlev, v katerem je
bilo kar nekaj glav živine. Presenetilo nas je, da so telički odvezani, vendar
nam je ga. Marjuča povedala, da mora biti živina na eko-kmetiji čim več zunaj
in ne sme biti privezana.
V hlevu smo opazili gnezda kmečkih lastovk, gospa
pa nam je povedala, da so letos prišle zelo zgodaj, že 2. aprila. Lastovke so
naravni muholovci in v njihovem hlevu skorajda ni muh.
Pokazala nam je tudi čebelnjak in povedala, kako
pridelujejo med. Robertu sta bila najbolj všeč njihova dva ovčarja, s katerima
se je takoj spoprijateljil.
Kmetija na Fabcih je lepo urejena, napredna in
priporočam, da jo obiščete tudi vi in si jo ogledate.
MIRKO BAŠA, 6.
razred
V GLEDALIŠČU
Učenci
OŠ Podgora smo se v petek, 25.4.2003, z avtobusom odpeljali v Šentjakobsko
gledališče v Ljubljani.
Gledališče stoji poleg lutkovnega gledališča.
Ogledali smo si predstavo V osemdesetih dneh okoli sveta. Predstava je
trajala uro in pol. Bila je zelo zanimiva. Na poti domov smo se ustavili tudi
na Vrhniki in si ogledali Cankarjevo rojstno hišo.
DARJA CELIN,
5.razred
PO POTEH
KULTURNE DEDIŠČINE
Neki
ponedeljek smo se učenci od 1. do 4. razreda OŠ Podgora odpravili na ogled
nekaterih znamenitosti Prema in okolice. Predvsem nas je zanimalo, kako so
živeli ljudje nekoč.
Najprej smo si na Premu ogledali grad in
Kettejevo rojstno hišo, kjer je bila včasih osnovna šola, potem pa smo se
odpravili v Gornjo Bitnjo. Tu smo si ogledali sedlarsko delavnico. Gospod Janko
Vičič nam je predstavil poklic sedlarja, ki izumira. On se ga je naučil od svojega
očeta. Predstavil nam je številne komate, ki so velika dragocenost delavnice in
številno orodje, ki ga uporablja pri svojem delu. Peljal nas je tudi v
rastlinjak, kjer nam je nazorno pokazal, kaj vse je treba narediti, preden
pride solata iz njihove kmetije na prodajne police.
Od tu smo šli v Novakov mlin. Gospa razredničarka
nam je že v šoli povedala, da bomo prečkali reko Reko po brvi. Tega smo se
nekateri bali, vendar je bil sprehod po brvi pravo doživetje. Gospod in gospa
Dolgan, lastnika mlina, sta nam povedala, da v mlinu ne meljejo, da pa bi
lahko. Pri Novakovih imajo tudi črno kuhinjo. Učenci smo se posedli okrog
ognjišča, sredi katerega je visel kotel. Pod njim je gorelo nekaj polen. Bilo
je zelo prijetno toplo. Tudi zunaj nas je dobro ogrelo, zato nam je gospodinja
postregla s sokom.
V tem popoldnevu smo izvedeli veliko o življenju
naših prednikov. Najbolj sta nas navdušili domačiji, ki smo si ju ogledali.
TADEJA LOGAR, 3.
razred
KDAJ BO MOČNIK?
Proti
koncu druge šolske ure učenci pogledujejo na uro in nestrpno čakajo malico.
Včasih se kdo med njimi spozabi in vpraša »Tovarišica, kaj je danes za
malico?«. Ob zvonjenju jih nihče ne ustavi. Stečejo do jedilnice, nato pa se
postavijo v dolgo vrsto. Večkrat pokukajo v sosedovo skodelico: tebi pa je
kuharica dala več. Ni pošteno«. Vrsta
za malico se nato začne podaljševati z učenci, ki bi želeli dodatek, učenci
nestrpno mešajo po prazni skodelici, čakajoč na dodatek.
Velikokrat
me ustavijo na hodniku in sprašujejo: »Kdaj bo močnik?« Ob mojem prihodu na
šolo me je to precej presenetilo, saj velja nepisano pravilo v šolah po
Sloveniji, da učenci jedo le ocvrt krompir, pico ali pa sendviče. Po anketi, ki
sem jo izvedla med našimi učenci, pa si želijo pašto-fižol, joto, mlečni zdrob
in seveda pico.
Zakaj
tako? Prav gotovo k temu pripomore kuharska žlica naše Majde, ki zna jedi
okusno pripraviti. Hrana je sveža in prijetno dišeča. Učenci pojedo v urejeni
jedilnici, sede kar tudi pripomore k užitku pri jedi.
Malicajo
vsi učenci naše šole, kar je tudi pohvalno. Večina med njimi prihaja v šolo
zgodaj, pred sedmo. Običajno doma ne zajtrkujejo (80%), v šoli pa so do
dvanajste ure. Malica je tisti obrok, ki jim daje energijo za opravljanje vseh
šolskih obveznosti, kar se lahko lepo vidi, saj so nekateri učenci po malici
kot bi se zbudili. Glede na to, da ima večina učencev pozno kosilo (okrog 15.
ure) jim je malica nujno potrebna.
Jedilnike
sestavi kuharica, občasno jih pregledava, da vsebujejo vse hranilne snovi, ki
jih mlad organizem potrebuje.
Da
bomo vsi zadovoljni, pa lahko storimo še marsikaj: pri jemanju papirnatih
prtičkov pazimo, da vzamemo samo enega, tako pripomoremo tudi k ohranjanju
narave. Po malici lahko pospravi vsak za seboj, tako bo dežurni učenec imel
manj dela, kuharici pa bo tudi lažje ločiti pribor, kruh in lončke, če bodo na
vozičku pospravljeni posebej. Za konec naj citiram našega lanskoletnega učenca:
»Malica je najboljša stvar na šoli«.
Vodja prehrane na OŠ Podgora
SLOVO OD ŠOLSKEGA LETA
24. junija smo se poslovili od letošnjega šolskega
leta. Na prireditvi smo nastopali učenci vseh razredov z eno točko. Program sta
povezovali Barbara in Mateja. Najbolj je vžgala Andreja Šestan iz 7. razreda s
pesmijo Super boy.
Po proslavi so nam
učiteljice razdelile spričevala in priznanja. Prej kot smo se razšli, smo se
pogostili s sladoledom in veselo odkorakali počitnicam naproti.
UČENCI OŠ PODGORA
Ob zaključku pouka
v šolskem letu 2002/03 se v imenu otrok in delavcev VVE in OŠ Podgora
ZAHVALJUJEM
vsem posameznikom,
društvom, organizacijam in sponzorjem za izkazano pomoč. Še posebej se
zahvaljujemo staršem naših otrok za njihovo pomoč pri izvajanju dejavnosti in
sodelovanje med šolskim letom. Prepričan sem, da tudi v prihodnje lahko
računamo na vašo podporo.
Kuteževo, 20. 6. 2003 Ravnatelj:
Milan Dekleva,
univ.dipl.pedagog
PRED
NOVIM ŠOLSKIM LETOM 2003/04
Ni nam še uspelo pripraviti
vseh poročil za preteklo šolsko leto, pa smo
že globoko v pripravah za novo. Lahko bi rekli da je prelomno, saj
vstopamo v devetletni program tudi z učenci zadnjega triletja.
Številna srečanja s starši, poglobljeno načrtovanje, izobraževanja
učiteljev, izpeljane aktivnosti po načrtovanem programu so zagotovilo, da nas
devetletka z učenci 7. razreda ne bo presenetila. Kar nekaj izkušenj že imamo z
razredno stopnjo in v največji možni meri smo jih prenesli tudi na ostale
učitelje. Prenovljeni programi prinašajo novosti izbirnih predmetov, novosti
fleksibilne diferenciacije pri pouku SLO, MAT in ANJ, nove predmete, nove dneve
dejavnosti in predvsem nov način dela z učenci.
Pomembne novosti čakajo tudi učence in učiteljico 3.razreda devetletke, od
obveznega plavalnega tečaja, do neobveznega nacionalnega preizkusa znanja in še
številne druge. O teh in ostalih pomembnih vsebinah pa bomo več spregovorili na
naših skupnih srečanjih v prihodnjem šolskem letu.
V preteklem šolskem letu smo opravili pomembno delo, zato se nanj lahko
ozremo z zadovoljstvom, v prihajajočem pa nas čakajo nove preizkušnje, tudi
prijetne obletnice.
Pomembno je, da jih dočakamo spočiti in pripravljeni, ravno tako pa tudi vi
starši in vaši otroci, zato veselo na počitnice in po nove moči.
Vsem skupaj zato
nasvidenje v jeseni, 1. septembra (o uri in voznih redih boste pravočasno
obveščeni)!
Kuteževo, 4.7. 2003 Ravnatelj:
Milan
Dekleva,
univ.dipl.pedagog