POMEMBNEJŠE
DOGAJANJE V OBČINSKEM SVETU (3. – 7. SEJA)
Od
izida prejšnje številke Koćanskega vestnika smo bistriški svetniki zasedali
petkrat: 27.3. (nadaljevanje 31.3.), 24.4., 22.5., 29.5. (nadaljevanji 5.6. in
9.6.) in 26.6. O vsem dogajanju v občinskem svetu ni mogoče poročati, saj je
snovi za napolniti cel časopis. Zato se bom osredotočil na bistveno za Koćance.
Na pobudo koćanskih
invalidov sem predlagal, da se za občinsko stavbo uredi parkirni prostor za
invalide, da le tem ne bo treba prečkati cesto ob obisku banke, upravne enote ali občine. Direktor občinske uprave
je obljubil, da bodo za to poskrbeli.
Največ je bilo govora
o vetrnih elektrarnah na Snežniški planoti, pokopališču v Ilirski Bistrici,
sprejeli pa smo tudi odlok o proračunu občine.
Vest o nameri Elektro
Primorske za graditev vetrnih elektrarn na območju od Milanke do Jerajevega
vrha (v črti, dolgi okrog 10 km) je vzdignila veliko prahu. Zares smo čudni
ljudje v naši državi – najprej želimo na območju Snežniške planote ustanoviti
regijski park, potem pa narediti nekaj popolnoma nasprotnega – zgraditi vetrne
elektrarne. Na zahodni strani Snežniške planote naj bi na okrog 50m visokih
stebrih stalo 50 vetrnih turbin premera 52 m. Visoki stebri zahtevajo široke in
globoke temelje in dovozno pot do vsakega. Poleg tega je treba zgraditi tudi
daljnovod do Rečice. Vetrne elektrarne naj bi zaposlile 4-6 ljudi. Tako bo
večjo korist kot občina od njih imela država, ki gradi take energetske objekte,
ker mora na podlagi mednarodnih pogodb pridobiti določen delež energije iz
obnovljivih virov. Območja na Snežniku naj niti ne bi bila najbolj ugodna za
izkoriščanje vetrne energije, saj je burja sunkovit veter (najbolje je, če piha
stalno in enakomerno). Za gradnjo vetrnih elektrarn so, kakor opažam, v glavnem
obrtniki, ki računajo na zaslužek v fazi gradnje, proti pa tisti, ki imajo vsaj
malo ekološke žilice. Treba pa je povedati, da smo mlajši, ki bomo več časa
živeli z vetrnimi elektrarnami ali pa brez njih, v glavnem proti.
Glede pokopališča v
Ilirski Bistrici smo sprejeli sklep, da se ob širitvi najprej poskrbi za nova
grobna polja, šele nato za pokopališko infrastrukturo, ker le ta morda ne bo
potrebna, saj smo izglasovali, da se, obenem s širitvijo pokopališča (zaradi
neugodnih možnosti za to), išče tudi novo lokacijo zanj.
Glede proračuna je
treba povedati, da je bil županov predlog za Koćanijo zelo neugoden, saj
direktno v KS-je nismo dobili nič. Z amandmaji smo »koćanski« svetniki dosegli,
da bo občina plačala račun za adaptacijo ceste na pokopališče in izdelavo
idejnih projektov za kanalizacijo in čistilno napravo v koćanskih vaseh. V
Koćane pa bi moralo priti še kaj denarja, ki je namenjen za KS-je, ni pa
prostorsko opredeljen. Naj tu omenim, da je delček proračuna namenjen tudi za
ustanovitev srednje šole v Il. Bistrici.
Če želi kdo kaj več
vedeti o delu občinskega sveta, si lahko o tem redno prebere v časopisu Snežnik
ali v knjižnici sposodi videokasete sej, ki jih vse snema TV Galeja.
Glede stvari, ki sem
vam jih obljubil, se kljub mojemu trudu ni še nič bistveno premaknilo, zato vam
tistim, ki me vsako toliko ošpwtaste, prav nič ne zamerim. Upajmo, da bo kmalu
prišlo do pozitivnih premikov.
Vaš svetnik
MILE ULJAN
POSLANSKI VIC
Oče
in sin gresta po pločniku. Nasproti pride moški. Sinko zavpije: »Poslanc,
poslanc!«
Moški
ga pogleda, sinko pa spet: »Poslanc, poslanc!«
»Jest
sm rejs poslanc«, reče začudeno moški, »smu koku won tu vej?« Pogleda očeta.
»Sej
ne vej«, odvrne oče, »smu r-ja ne mwre rjeć«.
Avtor vica: Miro Uljan
(Jožinov)
Nekateri
prebivalci Koćanije marsikdaj izrazijo nezadovoljstvo glede samoprispevka.
Pravijo: »Koliko denarja je prišlo in kam je šel?!« Da bo manj nejasnosti, je
na željo K.V.-ja računovodkinja KS Kuteževo pripravila podatke o tem, medtem ko
naj bi KS Zabiče poročilo o samoprispevku podala v naslednji številki K.V.-ja
LETO 1998 SIT 1.822.000,00
LETO 1999 SIT
3.173.000,00
LETO 2000 SIT 3.665.000,00
LETO 2001 SIT 3.743.000,00
LETO 2002 SIT 1.082.000,00
SKUPAJ SIT 13.485.000,00
Nekaterim
se te številke morda zdijo velike, drugim pa majhne, vendar je treba vedeti, da
se je marsikomu samoprispevek začelo trgati z zamudo, nekateri ga sploh niso
plačevali (tudi iz dobrih služb), so pa ga nekateri plačevali tudi nekoliko
dlje. Krivec za vse navedeno naj bi bili posamezni izplačevalci plač, pokojnin
itd, ker ne berejo redno objav v Uradnem listu RS.
Glede na to, da bi
moral v štirih letih vsak zaposlen ali upokojenec prispevati približno eno
(96%) svojo mesečno neto plačo oz. pokojnino (če je njena višina nad
eksistenčnim minimumom), lahko vsak sam, glede na število ljudi in njihovo
zaposlitev, približno izračuna, koliko denarja bi moralo priti v KS oz.
posamezno vas.
PORABA SREDSTEV
|
Sofinanciranje izgradnje mrliške vežice |
|
|
||
|
|
|
|
||
|
Gradbena dela in notranja ureditev |
SIT |
4.805.000,00 |
||
|
Kuhinja in miza |
SIT |
216.000,00 |
||
|
Posaditev cvetja |
SIT |
144.727,00 |
||
|
Oprema v WC |
SIT |
74.183,00 |
||
|
Skupaj mrliška vežica |
SIT |
5.239.910,00 |
||
|
|
|
|
||
|
Kosilnica za pokopališče |
SIT |
64.090,00 |
||
|
Popravilo vodovoda Trpčane |
SIT |
3.149.937,00 |
||
|
Izdelava poti in propusta Trpčane |
SIT |
196.410,00 |
||
|
Material za ograjo Kuteževo - Betula |
SIT |
71.700,00 |
||
|
Ureditev okolice šole, igrišče |
SIT |
700.000,00 |
||
|
Dokumentacija in gradbena dela, pločnik Betula |
SIT |
1.951.738,00 |
||
|
Razna popravila v Kuteževem * |
SIT |
1.400.000,00 |
||
|
Pomoč pri gradnji gasilskega doma |
SIT |
200.000,00 |
||
|
Razne dotacije (vizita, pevski zbori) |
SIT |
300.000,00 |
||
|
Sofinanciranje računaln. opreme OŠ Kuteževo |
SIT |
150.000,00 |
||
|
SKUPAJ PORABA |
SIT |
13.423.485,00 |
||
|
* |
|
|
||
|
- ureditev
odvodnjavanja – tri lovilne rešetke pri Izidorju – izvajalec Šestan Rado - izgradnja
podpornega zidu – Zjarkini izvajalec Šestan Rado - ureditev
kanalizacije – Reparjovi – izvajalec Prosen Simon - ureditev
odvodnjavanja Tominkini – izvajalec
Prosen Simon - ureditev
odvodnjavanja Bajnež – izvajalec EURO MB - ureditev
propustov do Vikrnika - ureditev
odvodnjavanja Betula – od Zale do Gasilskega doma – izvajalec Prosen Simon -
odvodnjavanje pri Farbarjevih – izvajalec EURO MB |
||||
MILE
ULJAN
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
Enajsta
seja ŽPS-ja je potekala v petek, 28. februarja ob 19.30, v župnišču v
Podgrajah. Udeležilo se jo je 10 članov, študijski del pa se je glasil Materialni pogoji župnije. Kakor nam
že sam naslov pove, smo večino časa porabili za pogovor o delu v naši župniji.
Kot je že znano, ni denarja nikoli dovolj, zato bodo morale kakšne večje
investicije v fari nekoliko počakati. Tu mislim predvsem na obnovo že
dotrajanih cerkvenih orgel in pa obnovo farne cerkve (popravilo strehe in
prepleskanje). Pogovarjali smo se tudi o prihajajočem Misijonu, ki se bo v naši
župniji odvijal prihodnje leto. Za to priložnost bi bilo potrebno ustanoviti
odbor za pripravo Misijona, ki bi poskrbel za organizacijo in razne
aktivnosti med tem časom. Ob koncu smo
se dotaknili še pasijona na cvetno nedeljo, ki je po besedah župnika odlično
uspel.
Dvanajste seje, ki je
bila v petek, 30. maja, se je udeležilo
11 članov ŽPS-ja. Posvetili smo jo našemu nekdanjemu, žal prezgodaj umrlemu
članu ŽPS-ja, Vitomirju Celinu. V njegov spomin je gospod župnik dal pobudo, da
bi se ustanovil Sklad Vitomirja Celina. S privolitvijo njegove družine je bil
na tisti seji tudi uradno potrjen. Več o tem skladu si preberite v članku Sklad
Vitomirja Celina. V nadaljevanju seje smo razpravljali o novih članih ŽPS-ja.
Podana so bila nekatera imena, a potrjen ni bil še nihče. Ponovno smo nekaj
besed spregovorili o pripravi na Misijon, ter o morebitnem župnijskem dnevu.
Župnik je izrazil željo, da bi bilo lepo, če bi v župniji imeli župnijski dan.
Izgledal bi nekako tako kot je uredništvo Koćanskega vestnika pred leti
organiziralo pohod po Koćaniji. Potekal naj bi v soboto ali nedeljo, na vaški
shod (vsako leto v drugi vasi). Začel naj bi se z mašo in nadaljeval s pohodom
po vsej Koćaniji. V vsaki vasi naj bi vaščani priredili različne igre in
poskrbeli za hrano in pijačo. Župnijski dan bi se zaključil s plesom v vasi, ki
gosti shod. Seveda pa je za uresničitev tega potrebno veliko ljudi in dobra
organizacija. Strinjali smo se, da bomo do prihodnje seje, ki bo v petek, 26.
septembra, razmislili tudi o tem.
SIMON SIMČIČ
DEKANIJSKI PASTORALNI DAN
V
soboto, 31. maja, je v župnišču v Ilirski Bistrici, na pobudo Plenarnega zbora
Cerkve na Slovenskem, potekal Dekanijski pastoralni dan. Prvič letos smo se
sestali člani Dekanijskega pastoralnega sveta in Župnijskih pastoralnih svetov
naše dekanije. DPD-ja se je udeležilo okoli 25 članov, ki so bili razporejeni v
tri skupine in sicer oznanjevalni, liturgični in karitativni del. Našo župnijo
so zastopali gospod župnik Peter Pipan, Mirko Baša, Helena Štemberger in Simon
Simčič. Po evharistiji je vsaka skupina začela svoje delo, ki je trajalo vse do
18h. Ob koncu se je prebralo vse oporne točke, o katerih se je razpravljalo,
ter vse sklepe, ki so bili sprejeti:
OZNANJEVANJE:
-
dvigniti nivo infrastrukture (učilnice, opremljenost)
-
problem družin (omenilo se je predvsem preobremenjenost staršev pri vzgoji
otrok)
-
uvedba šolo-verskega poglabljanja
-
mladina v današnjem času (problem drog, alkohola, cigaret in nenazadnje
njihovega vedenja; vsi smo se strinjali, da je vedenje mladine vedno slabše)
-
poudarek na mladini v prihajajočem Misijonu
-
razkorak od birme do zakona
-
birmancem dati naloge (voditi skupino majhnih otrok)
-
povezava med šolo in katehisti (razni pogovori in usklajevanja med njimi)
-
problem verouk kot krožek in ne enakovreden šolskim obveznostim
-
problem starši – otroci – vera (starši pripeljejo otroke k maši, sami pa gredo
domov)
-
pridige duhovnikov (strinjali smo se, da so ponavadi pri sv. mašah tako težke
pridige, da jih še starejši ne razumejo, kaj šele otroci)
-
sam nastop duhovnika bi moral biti bolj preprost
-
prostovoljci za animatorje (kako ljudi na to pripraviti)
-
problem, kako nagovoriti in prepričati ljudi do prostovoljnega dela
-
vsake toliko časa narediti mašo za posamezni sloj ljudi (npr. mladinska maša na
Mašunu)
-
Šmarnice (branje rožnega venca popolnoma zgrešeno, ker noben otrok tega ne
posluša in se dolgočasi)
-
dekanijska internetna stran
LITURGIJA:
-
liturgična vzgoja v župniji
-
bralec beril mora biti vešč v branju, primerna starost (vsaj zaključek
osemletke), primerno življenje in nastop
-
liturgična besedila naj bi bila dobro pripravljena, brez spreminjanja med mašo
(s tem tudi boljše razumevanje vernikov)
-
molitev mora biti razločna, dovolj glasna in primerno počasna
-
organisti in pevci (liturgična izobrazba je zadovoljiva, skrbeti pa je treba za
podmladek)
-
mežnarjev je vse manj (pomanjkanje sredstev in usposobljenosti)
KARITAS:
-
stiske ljudi so prisotne v vseh župnijah (nočemo jih videti – potrebna je
molitev)
-
uskladitev dela med Karitas in župnijo ter občino (potrebna so skupinska
srečanja v dekaniji)
-
za vzgojo in izobraževanje sodelavcev je možno skrbeti s skupinskimi srečanji v
dekaniji ter dvakrat letno v širši okolici
-
veliko je moč narediti z dobro besedo in veselim razpoloženjem
-
dekanijska srečanja naj bi bila izobraževalna s predavatelji, za vse sodelavce
Karitas v dekaniji
-
rabijo se prostovoljci
Okoli 18.40 je bil
odhod v cerkev Sv. Jurija v Ilirski Bistrici, kjer se je svete maše udeležilo
veliko število ljudi.
Ob koncu naj dodam,
da je bil ta dan zares odlično organiziran in da se nismo ne lačni, ne žejni
vrnili domov.
SIMON SIMČIČ
Prodam
Zastavo 101, letnik 1990, 125.000 km, dobro ohranjeno, vozno, neregistrirano.
Cena: 20.000 SIT. Tel.: 031 478 579, Bojan.
SKLAD VITOMIRJA CELINA
1. V obeležitev in
trajnejši spomin na delavnega in prizadevnega člana Župnijskega gospodarskega
sveta (ŽGS) in Župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS) Podgraje, oba sveta
ustanavljata SKLAD VITOMIRJA CELIN.
2. Sklad Vitomirja
Celin je denarni sklad, ki je namenjen predvsem pokrivanju večjih in
potrebnejših izdatkov župnije Podgraje (za večja vzdrževalna dela in podobna
dela v župniji, kot so: orgle, streha farne cerkve...)
3. V sklad Vitomirja
Celin se zbirajo sredstva donatorjev: podjetij, obrtnikov in posameznikov, ali
kot darovi namesto cvetja in sveč na grob, ali ob pogrebu.
4. Sklad uporablja za
svoje delovanje transakcijski račun št.: 10100-0035825005, odprt pri Banki
Koper, izpostava Ilirska Bistrica, na ime Župnija Podgraje, Podgraje 39,
Ilirska Bistrica.
Namen plačila na
plačilnem nalogu se izpolni: za sklad Vitomirja Celin.
Plačilni nalogi z
vpisanimi podatki prejemnika so na voljo v župnijski pisarni.
5. S skladom upravlja
ŽPS Podgraje, ki ga vodi župnik župnije Podgraje.
6. Sklad se uporablja
izključno v župnijske namene in potrebe župnije Podgraje in je dodaten del vira
prihodkov župnije Podgraje.
7. Imena donatorjev
se redno objavljajo na oglasni deski cerkve v Podgrajah in v Koćanskem
vestniku, vendar brez navedbe višine posameznikovega daru, ampak le skupna
vsota zbranih in porabljenih sredstev.
Donatorjem se izdaja
posebna zahvala za nakazana sredstva po prejemu obvestila banke.
8. Oblika zahvale
donatorju je: na vrhu ime donatorja, pod njim slika Vitomirja in napis:
DAROVALI STE V SKLAD VITOMIRJA CELIN IN V NJEGOV SPOMIN. ŽUPNIJA PODGRAJE SE
VAM ZA DAR ZAHVALJUJE IN IZREKA PRIZNANJE Z ZAHVALO:
BOG NAJ VAM BOGATO
POVRNE S SVOJIMI DAROVI IN MILOSTMI.
Spodaj pa: kraj in
datum, žig župnije Podgraje in podpis župnika.
9. SKLAD VITOMIRJA
CELIN je bil ustanovljen s soglasjem gospe Majde Celin, vdove pokojnega
Vitomirja Celina, 30. maja 2003, na skupni seji ŽGS in ŽPS.
S svojim podpisom so
ga potrdili prav vsi takrat prisotni člani ŽPS-ja.
Dosedanji darovalci v
Sklad Vitomirja Celin so:
-
Simon Prosen
-
Marina Počkaj
-
Jana Rolih
Zbrano pa je bilo
28.000 SIT.
Vaš župnik PETER
PIPAN