60 LET CERKVICE NA FABCIH

 

 

 

Letos mineva 60 let od blagoslovitve cerkvice Kraljice miru ter zavetnikov Fabijana in Sebastjana na Fabcih. V ta namen se je v nedeljo, 8. junija, na dan Binkoštih, na Fabcih zbralo kakih 150 ljudi in se udeležilo slovesne maše ter vaškega opasila.

 

 

 

 

 

Mašo je vodil naš župnik g. Peter Pipan, na videokaseto pa jo je posnel Anton Brne. Poleg svete maše je na kaseti posnet tudi intervju z najstarejšo Fabčanko Rozo Rutar – Jakopinovo, ki je na kratko opisala dogajanje na Fabcih v letu 1943:

»43. leta sem bila jaz punca, ko smo mi začeli to našo zlato cerkvico zidati. Gospod Milan so prišli k nam, k Jakopinovim. Takrat je bil moj brat Tone župan in so mu rekli: »Jaz bi rad v vaši vasici sezidal eno kapelico.« Pa mu je Tone odgovoril: »A ne gospod, nam bodo vsi farani in vsi vaščani pomagali!« Tone je potem sklical vse Fabčane, katerih nas je bila polna vas – 48 oseb in vsi so bili kuntjinti. Tako sta šla gospod in Tone v Šapjane po zidarja. Marca 1943 so sami Fabčani skopali fadamjent, 14 aprila so prišli zidarji, položili prvi kamen, mi pa smo se pogodili: za jest je poskrbela cela vas po hišah - vsak en dan, plačo pa so zložili skupaj gospod. Zidarji so spali pri nas tri mesece, dokler niso končali. Na Binkošte 1943 pa smo cerkvico blagoslovili. Čez 20 svatvic nas je iz Podgraj neslo Mater Božjo. Jaz sem jo nesla, kumpar pa je bil Primčov Karlo Libene s svojo ženo Danico. Pri Jakopinovih smo potem imeli kosilo, 10 gospodov in škof. Vsi farani, vsi Fabčani, vsi smo hvaležni in zadovoljni, kadar čujemo našo pesem O Marija iz Fabške gore. Kadar gredo fanti iz Podgrajske fare k vojakom, se jim vsako leto zapoje ta pesem za srečno pot. Zato bi iz srca rada, da jo še obdržimo, našo Kraljico miru in Fabjana,  Sebastjana.

 

Pred tolikimi leti so gospod Janko obnovili celo našo cerkvico, kolikor je bilo zmožnosti. Zdaj imamo gospoda Petra in smo se še na 60. letnico udeležili in obiskali našo Kraljico miru.

Vsem faranom naše in jelšanske župnije se zahvaljujem, ker se še udeležujejo naše Kraljice miru. V času vojne nam je bilo zakleto, da smo se zatekali vano. Tisti dan smo z bratom prodala 700 litrov vina, da smo si kupili prvo kravo, za naprej živet. Vsi so nam pomagali Sušak, Novokračine, Smrdjiće, Zabiče in Podgraje. Od tam se jih je udeležilo največ, ker je bilo tam največ furmanov. Z Goljaka so nam vozili kamenje in pesek, mi divojke pa smo vodo nosile, da so zidarji delali malto. Gospod Milan so bili ne enkrat, ampak stu pwtu gospod, pravi damniški, zvest za vse ljudi, za stare in za mlade. To vedo vsi živeči Fabčani povedat, iz Nemčije, Reke, ena je v Klani, no jaz sem pa najstarejša, stara 87 let. 14. aprila smo postavili kamen, na Binkošti smo blagoslovili, 29. 43 pa smo bili požgani. Nemci so nas sterali v cerkvico in požgali polovico vasi prvi teden, takrat sem bila jaz ranjena 70%. Drugič smo bili požgani 1. maja 1944, ko sta gorela tudi Lipa in Sušak. V cerkvico smo se zatekali, prosili in molili, potem pa smo šli vsi Fabčani v Zabiče v grad, iz grada pa v Vrbovo v kasarne. Po razpadu pa se nas je vseh 48 Fabčanu vrnilo na Fabce.«

 

SIMON SIMČIČ

 

 

Cela Koćanija je lahko ponosna na to, da ima v svojem kraju organista, ki že 50 let skrbi za cerkveno petje. Ivan Francetič je namreč letos dobil Ciciljansko priznanje za 50. letnico igranja cerkvenih orgel. Janketu (kot ga kličejo domačini), ki je med drugim tudi uglasbil pesem gospoda Milana, O Marija iz Fabške gore, želimo, da bi še vrsto let bogatil nedeljske in praznične maše, obenem pa se mu za ves trud iskreno zahvaljujemo in mu čestitamo.

 

 

MAŠE

 

JULIJ 2003:

 

13. julij, 15. NAVADNA NEDELJA, maši v Podgrajah ob 8h in 10.30 (obe maši v župnijski cerkvi);

16. julij, sredaKARMELJSKA MATI BOŽJA – zavetnica župnijske cerkve v Podgrajah in zavetnica župnije Podgraje, maša v Podgrajah ob 10.30;

20. julij, 16. NAVADNA NEDELJA – opasilo, shod v Podgrajah, maši v Podgrajah ob 8h in 10.30, ob 15h srečanje molitvene skupine;

27. julij, 17. NAVADNA - KRIŠTOFOVA NEDELJA; akcija MIVA nabirka; maša v Podgrajah ob 9h. Svoje darove za MIVO oddajte v škatlo pod korom (za vsak srečno prevožen kilometer en stotin).

 

V času od 21. do 31. julija bom predvidoma odsoten zaradi dopusta. V tem času se v nujnih primerih obrnite na župnika v Jelšanah (tel.: 05 / 788 50 09, GSM: 041 / 933 580 ali v Ilirski Bistrici, tel.: 05 / 714 25 20).

 

AVGUST 2003:

 

1. avgust, prvi petek v mesecu, maši v Zabičah ob 9h, v Podgrajah ob 19h, pred mašama prilika za sveto spoved, po maši v Zabičah obisk bolnikov;

3. avgust - 18. NAVADNA NEDELJA, maši v Podgrajah ob 8h in 10.30;

10. avgust - 19. NAVADNA NEDELJA, maši v Podgrajah ob 8h in 10.30;

15. avgust, petek – MARIJINO VNEBOVZETJE – VELIKI ŠMAREN, zapovedan praznik, maši v Zabičah ob 8h, v Podgrajah ob 10.30;

17. avgust – 20. NAVADNA NEDELJA, maši v Podgrajah ob 8h in 10.30;

24. avgust – 21. NAVADNA NEDELJA, maši v Podgrajah ob 8h in 10.30;

30. avgust, sobota – ŽUPNIJSKO ROMANJE k Mariji Bistrici, kjer bo slovensko - hrvaško srečanje v okviru prireditev srednjeevropskega shoda. Maša pri Mariji Bistrici ob 11h. Prijave za romanje sprejemamo do 24. avgusta. Bolje se je prijaviti prej osebno in ne po telefonu. Cena prevoza je 3.500 SIT. Odhod avtobusa iz Podgraj ob 7h.

31. avgust – 22. NAVADNA NEDELJA, maši v Podgrajah ob 8h in 10.30.

Naj bomo kjerkoli na počitnicah ali na dopustu, tudi to je del krščanskega življenja, da le ne pozabimo, da smo tudi v času počitnic božji otroci, kristjani in odgovorni ljudje. Med delom moramo načrtovati čas za krajše ali daljše odmore z namenom počitka, sicer si bo telo ta čas vzelo samo. V poletni vročini je prav, da se spočijemo od vsakdanjega dela in truda, obogatimo pa svojega duha. Zato molitev, maša in dobra dela ne poznajo počitnic. Dovolj je priložnosti za vse, kar nas in druge krepi in bogati.

 

Vesele in lepe počitnice vam želi vaš župnik PETER PIPAN.

 

 

ŠOFERSKA IZKUŠNJA

 

Za klimo v avtomobilu je velik strokovnjak šofer Anton Maljevac – Hrvatičin (Čiko). Povedal nam je: Če imaš klimo, mwreš bit u kratki majci in nje u kanotjeri, da je vrat pokrit, drgači se ga nabjereš. Trditev gotovo drži, saj so jo potrdili tudi drugi šoferji.

Click To Download
 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


IZJAVA ANTONA MALJEVCA (ČIKOTA) HRVATIČINGA GLEDE PIKNIKOV

 

Ti pikniki nejso već ze nič. Kmr prideš – sama svinjetina! Zekej nej kakiga kwsa purana? Ne mwreš tga prebavit. Nemaš kej jst. Si lačn, da je kej. A pojeli bi…ajoj!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


2x NA POL NEUMEN

 

Janezek je imel matematiko cvek. Profesor mu je rekel, da ga bo vprašal za 2, in sicer, da mu bo dal za rešit eno samo nalogo. Če bo odgovoril pravilno, mu bo dal 2, drugače bo imel popravni izpit. Vprašal je Janezka, če se s tem strinja in ta je rekel, da ja.

»No, poslušaj«, pravi profesor, »od Kuteževega do Ljubljane je približno 100 kilometrov. Koliko let sem jaz star?«

Janezek razmisli in odgovori: »42 let«.

»Res je!«, začuden in presenečen nad pravilnim odgovorom reče profesor, in vpraša: »Kako si to izračunal?«

»V naši vasi je eden star 21 let in je na pol neumen«, odgovori Janezek.

 

Avtor vica: Miro Uljan (Jožinov)

 

 

KOĆANSKI   BOR

 

Bor stoji v Koćanskem dvoru,

vrh podoben je gnilem štoru,

v njegovi senci Vera spi.

V sanjah govori: »Koćanska Micka ,

ki si ti, bejži mi spred oči,

bulje da te ljeti nej,

k ubiu te bu Andrej«.

 

Micka zat za buorun stoji,

od straha na glas govori:

»Gorji ga meni pr ti hiši,

po glavi huodijo mi miši,

rajši bun zbežala,

a še prej en vritnjak jim dala,

rt jih bu bolejla,

če prow jih bum zadejla.«

 

                             IGOR ŠIRCELJ

 

 

POPRAVKA

 

V prejšnji številki Koćanskega vestnika smo napisali, da si je Bojan Poklar – Matevžić (Koruzo) kupil džipa, ker naj bi se vpisal v lovce. Opozoril nas je, da to ni res in da se je za nakup takega avtomobila odločil kar tako, ker si je zaželel imeti takšen avto.

V 18. številki K.V.-ja smo pri prometnih in drugih nesrečah zapisali, da je raznašalec časopisov, ki je v Kuteževem padel z motorja, umrl. Veseli smo, da smo se zmotili in da je po nesreči kmalu okreval.

Uredništvo K.V.-ja se za navedeni napaki iskreno opravičuje.

 

 

O VRBA

 

Na Betuli drevo stoji,

v miru šteje mimoidoče ljudi.

To po imenu Škrba.

 

Mimo nje se sprehaja le ovca Meeeja,

ki se ji od daleč vidi, da je breja.

Meja se rada z vrbo krega.

To je pač njena šega.

 

Vrba je zelo mila,

ker jo je enkrat ranila pila.

In Meja ji je v vejo cvjek zabila.

Revo je hudo ranila.

 

O vrba, res, da si zelo mila,

To je pa zato, ker si v otroštvu pila.

Vino vedno bilo ti je sladko.

Popila si ga najmanj litrov sto.

 

Vseeno ti je bilo, kakšnega si pila,

v glavnem si se ga vsak dan nacedila.

Sedaj si ubožica bolna,

vina do kraja polna.

 

                           IGOR ŠIRCELJ

 

ŽELJA

 

Na balkonu slonim,

po tebi hrepenim,

saj le tebe v življenju

tem si želim.

 

Močna želja

skoraj je ukaz,

ti si moja,

in to je dokaz.

 

Srečna sva skupaj

 dolgo bila,

dokler se prelila

ni prva solza.

 

                                               EVGEN MALJEVAC - ZWBK

 

ŠOLA

 

Med štirimi zidi

zaprti mi smo,

učitelj razbija

nam glavo.

 

Od ponedeljka do petka,

ne da se nam nič,

saj zgodaj vstajamo

in to je zanič.

 

Ko pouk konča,

za dan ali dva

zabava se začne,

a kaj ko le vikend je.

 

EVGEN MALJEVAC - ZWBK

 

 

ŽIVLJENJE

 

Dolgo živiš

in se veliko naučiš,

dolgo živiš,

da kaj narediš.

 

Živeti moraš znati,

da prehitro ne postaneš

prevelik problematik,

saj problematik ne ve,

kaj življenje je.

 

V življenju

se je treba

tudi veselit

in kakšno punco

si pridobit. 

 

                                           EVGEN MALJEVAC - ZWBK

 

 

 

VEČNA LJUBEZEN

 

V temni noči fantič

spoznal je deklico,

odtlej srce njegovo

 je bilo le za njo.

 

Poljub drug drugem dala,

ljubezen čutila

in večnost obljubila

sta si zaljubljena.

 

Bila je to ljubezen,

ljubezen iz srca,

 ki večno bi gorela

in grela srca dva.

 

A usoda je želela,

da vse se spremeni,

da kmalu to dekletce

ob njem na smrt zboli.

 

Vzel jo je v naročje

še zadnjič jo objel,

objokan je zakričal:

»Zakaj si mi jo vzel?!«

 

Nikoli več ni ljubil,

nikolَ  ni srečen bil.

Srce je njej podaril,

njej dušo je izlil.

 

Zdaj zguban mož sprehaja

se v temni noči tam,

kjer deklico je ljubil,

kjer nikdar ni bil sam.

 

Tam pustil je veselje,

za svojo ljubico,

tam pustil je življenje

in dušo žalostno.  

 

                           SIMON SIMČIČ