Izgradnja lastnega digitalnega satelitskega sprejemnika II
V jinijski številki smo si ogledali vezje za sprejem
signalov iz daljinskega upravljalca ter namestitev
in zagon Linuxa iz operacijskega sistema Windows,
tokrat pa se bomo naučili uporabljati Linux.
Ko se po zagonu Linuxa na zaslonu izpiše
"Welcome to Linux 2.2.14" in "darkstar login:"
se prijavimo v sistem kot administrator tako, da
natipkamo "root". Prišli smo v ukazno vrstico,
iz katere poganjamo programe. Oglejmo si primer:
darkstar:/etc# ls -lt | head -3
total 152
drwxr-xr-x 2 root root 4096 Apr 25 22:11 rc.d
-rw-r--r-- 1 root root 342 Mar 18 14:52 fstab
V ukazni vrstici se nam izpiše ime računalnika, nato sledi
direktorij v katerem se trenutno nahajamo, na koncu pa je
znak "#", ki pomeni, da smo prijavljeni kot administrator
sistema. "ls" je ukaz, ki nam izpiše vsebino direktorija,
z opcijo "-lt" pa dobimo izpis v daljši obliki, ki je urejen
po času zadnje spremembe. Z navpično črtico "|" (na slovenski tipkovnici
jo dobimo s pritiskom na AltGr W), ki označuje pipe (cevovod),
predstavimo izhodne podatke programa "ls" kot vhodne
podatke za program "head". S programom "head" izpišemo le določeno
število začetnih vrstic, v našem primeru tri. V prvi vrstici izvemo,
število datotek v direktoriju, v naslednjih vrsticah pa imamo izpisano
vsebino direktorija. V zapisu "drwxr-xr-x" črka "d" pove da gre za
direktorij, sledijo trije znaki, ki označujejo pravice za lastnika,
naslednji trije znaki označujejo pravice za skupino, zadnji trije pa za
vse ostale. "r" pomeni, da lahko datoteko beremo, če je
označena z "w", jo lahko spreminjamo, "x" pa pomeni, da jo lahko
izvršimo. V izpisu vidimo tudi dvakrat "root". Prvo pomeni lastnika,
drugo pa skupino kateri pripada datoteka. Nato sledi še velikost,
čas zadnje spremembe in ime datoteke. Za podrobnejšo pomoč za
posamezni program uporabimo opcijo "--help" npr. "ls --help".
Osnovni ukazi
V oglatih oklepajih so navedeni parametri, ki jih lahko uporabimo,
niso pa nujno potrebni, v okroglih oklepajih pa so primeri.
- ls [parametri] [imena] - izpiši vsebino direktorija
("ls -l /var", "ls -lSr tmp").
- cd [direktorij] - spremeni direktorij
("cd ..", "cd /var/log")
- mkdir [parametri] direktoriji - naredi direktorije z navedenimi imeni
("mkdir /video/mpeg", "mkdir test1 test2")
- rmdir [parametri] imeniki - izbriše direktorije z navedenimi imeni
("rmdir /tmp", "rmdir test1 test2")
- mv [parametri] izvor cilj - premakne ali preimenuje datoteke in direktorije
("mv test1 tmp", "mv test.mpg /video/.")
- cp [parametri] datoteka 1 datoteka2 - kopira datoteke
("cp remote.conf /usr/etc/lircd.conf")
- rm [parametri] datoteke - izbriše navedene datoteke
("rm test foo.txt", "rm /tmp/*")
- chmod [parametri] vrednost datoteke - določi pravice za branje, pisanje in
izvajanje datotek
("chmod +w foo.txt", "chmod 775 *")
- more [parametri] datoteke - prikaže datoteko zaslon za zaslonom
("more channels.conf", "ls -l | more")
- tail [parametri] [datoteka] - izpiše zadnjih deset vrstic datoteke
("tail channels.conf", "ls -l | tail -5")
- less [parametri] datoteka - program za ogled ASCII datotek
("less /etc/fstab", "ls | less")
- grep [parametri] iskani_niz [datoteke] - išče vrsitce v datoteki, ki
vsebujejo iskani niz znakov in jih izpiše
("grep MTV /video/channels.conf")
- find [pot] [pogoji] - program za iskanje datotek
("find /mnt -name channels.conf")
- top - prikazuje koliko procesorskega časa in pomnilnika zavzame določen
proces ("top")
- ps [parametri] - izpiše status aktivnih procesov
("ps aux")
- killall [parametri] [ime] - konča proces
("killall vdr", "killall lircd")
- lsmod - izpiše trenutno naložene module
("lsmod", "lsmod | grep lirc")
- rmmod [parametri] [moduli] - odstrani modul
("rmmod lirc_com3")
- insmod [parametri] [moduli] - naloži modul
("insmod lirc_com1")
- df [parametri] [ime] - izpiše, koliko je prostega prostora na posamezni particiji
("df", "df /dev/hda")
- du [parametri] [imeniki] - pove velikost imenikov
("du /etc", "du -c /video")
- joe - urejevalnik besedila
("joe /usr/etc/rc.local")
Struktura direktorijev:
- /bin - vsebuje osnovne uporabniške programe
- /sbin - vsebuje sistemske programe
- /etc - je namenjen konfiguracijskim datotekam
- /dev - v njem so povezave na naprave v računalniku
- /lib - vsebuje knjižnice, ki so potrebne za zagon programov
- /var - vsebuje datoteke v katere zapisujemo stanje sistema in napake
- /boot - v njem so datoteke potrebne za zagon sistema
- /proc - iz datotek v tem imeniku je razvidna konfiguracija strojne opreme
- /home - je namenjen domačim uporabnikom
- /mnt - je namenjen priključevanju diskov in drugih pogonov
- /tmp - je imenik za začasne datoteke
- /usr - vsebuje imenike namenjene uporabnikom. V tem direktoriju se lahko
ponovno pojavijo poddirektoriji etc, bin, sbin in lib
Konfiguracija daljinskega upravljalnika
Preden začnemo s konfiguracijo daljinskega upravljalnika, priključimo
vezje, ki je bilo opisano v prejšnji številki Telstara, na eno izmed prostih
serijskih vrat. Nato prekinemo program lircd z ukazom "killall lircd",
odstranimo obstoječi lirc modul z ukazom "rmmod lirc_com3" in
glede serijska vrata kamor smo priključili vezje naložimo ustrezni
modul ("insmod lirc_com1", "insmod lirc_com2", "insmod lirc_com3",
ali "insmod lirc_com4"). Poženemo program za snemanje daljinskega
upravljalca irrecord, ki mu podamo ime datoteke, kjer bo shranjena nastavitev
npr. "irrecord analog". Sledimo navodilom in posnamemo gumbe z imeni 1,
2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 0, Up, Down, Left, Right, Menu, Ok,
Back, Blue, Red, Green in Yellow. Posneto datoteko si lahko ogledamo
z ukazom "more analog". Nato poženemo "lircd analog". S programom "irw" preverimo,
če smo pravilno posneli vse tipke. Ko pritisnemo posamezno tipko, moramo dobiti v
tretjem stolpcu izpisano ime te tipke:
0000000000000111 00 Right analog
0000000000000111 01 Right analog
0000000000000114 00 Down analog
0000000000000101 00 1 analog
0000000000000101 01 1 analog
Program irw prekinemo s Ctrl+c, nato pa prekopiramo konfiguracijsko datoteko
v direktorij z nastavitvami z ukazom "cp analog /usr/etc/lircd.conf". Z
urejevalnikom besedila joe popravimo
nastavitve v rc.local datoteki "joe /usr/etc/rc.local".
V DVD delu povemo, na katerem vodilu imamo priključen dvd pogon, v lirc delu
pa, na katerih serijskih vratih je priključeno vezje za sprejem signalov
iz daljinskega upravljalnika. Nastavitve shranimo in zapustimo urejevalnik
s Ctrl+K X. Po ponovnem zagonu računalnika lahko upravljamo video disk rekorder samo
z daljinskim upravljalcem.
Uporaba VDR-ja
Po zagonu sistema je vdr aktiven, prekinemo ga z ukazom "killall vdr",
ponovno pa ga zaženemo v pritajenem načinu z "vdr -d".
S pritiskom na tipko Menu na daljinskem upravljalniku pridemo v glavni meni
vdr-ja, iz katerega izbiramo
podmenije ali pričnemo snemanje. Sprehajanje po menijih je enostavno,
zato si raje oglejmo krmiljenje preko tipkovnice, ki ga uporabljamo
neodvisno od daljinskega upravljalnika. Z ukazom "telnet localhost 2001"
vzpostavimo komunikacijo z vdr-jem. Za meni s pomočjo natipkamo "help".
Za podrobnejšo pomoč dodamo še ime ukaza npr. "help chan". Preko tipkovnice
imamo tudi možnost preklapljanja kanalov, uredimo lahko timer za snemanje
ali zajamemo sliko v jpeg in pnm formatu.
Konfiguracijske datoteke za vdr so v direktoriju "/video". Datoteke so
v tekstovnem formatu in jih lahko uredimo preko menijev na zaslonu ali pa
z urejevalnikom besedila.
Posnetki pa so shranjeni v poddirektorijih npr. "/video/ard". Direktorij
"/video" je v celoti viden iz Windows operacijskega sistema "C:\linux\video",
tako da nimamo težav s prenašanjem posnetkov.
Uporaba dvd predvajalnika
Pred zagonom dvd predvajalnika moramo najprej prekiniti vdr "killall vdr",
nato pa poženemo skript "playdvd.scr". Skript najprej generira dva ključa, ki
sta potrebna za dekodiranje dvd-ja, ključa shrani v /tmp direktoriju,
nato pa požene dvd predvajalnik.
Dvd predvalnik lahko zaženemo tudi ročno, dober primer pa je zgoraj
omenjeni skript, ki si ga ogledamo z "more /usr/local/bin/playdvd.scr".
Za pomoč o dvd predvajalniku natipkamo "dvdplayer -h".
Po zagonu krmilimo dvd predvajalnik z daljinskim upravljalnikom. S tipko
"Menu" pridemo v glavni menu iz katerega izbiramo zvok in podnapise
v različnih jezik. Dvd predvajalnik zapustimo s tipkami Ctrl+c ali z
izbiro "EXIT" v glavnem zaslonskem meniju.
S tem smo zaključili serijo člankov o DVBs karticah pod operacijskim sistemom
Linux.
Matjaž Thaler