Izgradnja lastnega digitalnega satelitskega sprejemnika
V prejšnji številki smo si ogledali programsko opremo
za DVBs kartice, s pomočjo katere si pod operacijskim sistemom
Linux lahko zgradimo lasten
digitalni satelitski sprejemnik, digitalni videorekorder in
DVD predvajalnik. Tokrat pa si oglejmo, kako lahko uporabnik,
ki je do sedaj uporabljal le Windows operacijski sistem, na
enostaven način zgradi in preizkusi tak sistem.
Običajen postopek izgradnje take naprave je namestitev
ene od distribucij Linuxa, nato pa sledi prevajanje in namestitev
gonilnikov in programov. Za začetnika je to precej zahteven
postopek, ki običajno zahteva več dni dela, konča pa se lahko
s sesutim računalnikom in z večno zamero do Linuxa.
Z namenom, da bi prvi stik z Linuxom olajšal, sem sestavil
majhno Linux-DVB distribucijo, ki temelji na Slackware 7.0
distribuciji z jedrom 2.2.14. Namestimo jo na obstoječo
Windows particijo, Linux pa zaženemo iz MS-DOS načina.
Taka namestitev nam vzame le nekaj minut, omogoča pa
nam snemanje in predvajanje oddaj, ogled filmov iz DVD-jev
ter preklapljanje programov z daljinskim upravljalnikom.
Oglejmo si podrobneje namestitev. Linux-DVB distribucijo
dobimo na:
http://www2.arnes.si/~mthale1/linux.zip
Datoteka je zip arhiv velikosti 6 MB, ki ga razpakiramo
s programom WinZip v direktorij "C:\linux\" (male črke).
Nato ponovno zaženemo Windowse v MS-DOS načinu in gremo
v direktorij linux "cd C:\linux" ter poženemo skript
linux.bat. S tem smo zagnali program loadlin, ki razpakira
ramdisk.img in vmlinuz ter ju naloži v RAM, nato pa zažene
Linux. Na monitorju vidimo sporočila o prepoznani strojni
opremi, nato sledi nalaganje gonilnikov za DVBs kartico
in LIRC-a, na koncu pa se zažene še vdr. Ko vidimo na
monitorju napis "Welcome to Linux 2.2.14", lahko na
televiziji že gledamo program RTL. Če imamo priklopljeno
vezje za sprejem IR signalov na serijska vrata COM3 in
če uporabimo daljinski upravljalec od analognega satelitskega
sprejemnika PACE 800/900, lahko s tem upravljalcem že
preklapljamo programe in listamo po menijih, brez da odtipkamo
en sam Linuxov ukaz.
Preden začnemo uporabljati Linux, si oglejmo elektritčni načrt
vezja za sprejem signalov iz daljinskega upravljalca.
Najpomembnejši element v vezju je infrardeči sprejemnik in demodulator
SFH506. Lahko izbiramo med šestimi izvedbami tega elementa,
ki so narejeni za različne frekvence nosilnega signala. Za večino
daljinskih upravljalcev sta najprimernejša SFH506-36
(36 kHz) in SFH506-38 (38 kHz), lahko pa uporabimo tudi
novejši element z oznako SFH5110-36 ali SFH5110-38. Vezje napajamo s preprostim
usmernikom (dioda 1N4148, elektrolitski kondenzator in
zener dioda) iz priključka RTS (Request To Send) na serijskih
vratih. Izhodni signal peljemo na DCD (Data Carrier Detect)
priključek. SFH506 ima izhod z odprtim kolektorjem, zato dodamo
med izhodno sponko in napajanje upor z upornostjo 2,7 kOhm.
Priključiti moramo še skupni priključek GND (Ground). Če želimo
tudi oddajati IR signale, moramo vgraditi še IR svetlečo diodo
in 570 ohmski upor, ki ju priključimo na signal DTR (Data Terminal Ready).
Razporeditev priključkov:
| Oznaka priključka | DB 9 konektor | DB 25 konektor |
| DCD | 1 | 8 |
| RTS | 7 | 4 |
| GND | 5 | 7 |
| DTR | 4 | 20 |
V prihodnji številki se bomo naučili nekaj osnovnih Linuxovih
ukazov, skonfigurirali si bomo daljinski upravljalnik in
začeli uporabljati video disk rekorder in dvdpredvajalnik,
do takrat pa se lahko pozabavamo z izgradnjo zgoraj opisanega
vezja.
Matjaž Thaler