Izgradnja lastnega digitalnega satelitskega sprejemnika

V prejšnji številki smo si ogledali programsko opremo za DVBs kartice, s pomočjo katere si pod operacijskim sistemom Linux lahko zgradimo lasten digitalni satelitski sprejemnik, digitalni videorekorder in DVD predvajalnik. Tokrat pa si oglejmo, kako lahko uporabnik, ki je do sedaj uporabljal le Windows operacijski sistem, na enostaven način zgradi in preizkusi tak sistem. Običajen postopek izgradnje take naprave je namestitev ene od distribucij Linuxa, nato pa sledi prevajanje in namestitev gonilnikov in programov. Za začetnika je to precej zahteven postopek, ki običajno zahteva več dni dela, konča pa se lahko s sesutim računalnikom in z večno zamero do Linuxa. Z namenom, da bi prvi stik z Linuxom olajšal, sem sestavil majhno Linux-DVB distribucijo, ki temelji na Slackware 7.0 distribuciji z jedrom 2.2.14. Namestimo jo na obstoječo Windows particijo, Linux pa zaženemo iz MS-DOS načina. Taka namestitev nam vzame le nekaj minut, omogoča pa nam snemanje in predvajanje oddaj, ogled filmov iz DVD-jev ter preklapljanje programov z daljinskim upravljalnikom.

Oglejmo si podrobneje namestitev. Linux-DVB distribucijo dobimo na:
http://www2.arnes.si/~mthale1/linux.zip
Datoteka je zip arhiv velikosti 6 MB, ki ga razpakiramo s programom WinZip v direktorij "C:\linux\" (male črke). Nato ponovno zaženemo Windowse v MS-DOS načinu in gremo v direktorij linux "cd C:\linux" ter poženemo skript linux.bat. S tem smo zagnali program loadlin, ki razpakira ramdisk.img in vmlinuz ter ju naloži v RAM, nato pa zažene Linux. Na monitorju vidimo sporočila o prepoznani strojni opremi, nato sledi nalaganje gonilnikov za DVBs kartico in LIRC-a, na koncu pa se zažene še vdr. Ko vidimo na monitorju napis "Welcome to Linux 2.2.14", lahko na televiziji že gledamo program RTL. Če imamo priklopljeno vezje za sprejem IR signalov na serijska vrata COM3 in če uporabimo daljinski upravljalec od analognega satelitskega sprejemnika PACE 800/900, lahko s tem upravljalcem že preklapljamo programe in listamo po menijih, brez da odtipkamo en sam Linuxov ukaz.

Preden začnemo uporabljati Linux, si oglejmo elektritčni načrt vezja za sprejem signalov iz daljinskega upravljalca.

Najpomembnejši element v vezju je infrardeči sprejemnik in demodulator SFH506. Lahko izbiramo med šestimi izvedbami tega elementa, ki so narejeni za različne frekvence nosilnega signala. Za večino daljinskih upravljalcev sta najprimernejša SFH506-36 (36 kHz) in SFH506-38 (38 kHz), lahko pa uporabimo tudi novejši element z oznako SFH5110-36 ali SFH5110-38. Vezje napajamo s preprostim usmernikom (dioda 1N4148, elektrolitski kondenzator in zener dioda) iz priključka RTS (Request To Send) na serijskih vratih. Izhodni signal peljemo na DCD (Data Carrier Detect) priključek. SFH506 ima izhod z odprtim kolektorjem, zato dodamo med izhodno sponko in napajanje upor z upornostjo 2,7 kOhm. Priključiti moramo še skupni priključek GND (Ground). Če želimo tudi oddajati IR signale, moramo vgraditi še IR svetlečo diodo in 570 ohmski upor, ki ju priključimo na signal DTR (Data Terminal Ready).
Razporeditev priključkov:
Oznaka priključka DB 9 konektor DB 25 konektor
DCD1 8
RTS7 4
GND5 7
DTR4 20

V prihodnji številki se bomo naučili nekaj osnovnih Linuxovih ukazov, skonfigurirali si bomo daljinski upravljalnik in začeli uporabljati video disk rekorder in dvdpredvajalnik, do takrat pa se lahko pozabavamo z izgradnjo zgoraj opisanega vezja.

Matjaž Thaler

HOME