Kraj nosi to ime, zapisano na novem železniškem postajnem poslopju, že ob letu Aškerčevega rojstva 1856. Prej so za zdravilišče s toplo vodo uporabljali ima Toplice. Poznali in uporabljali so jih že Rimljani, omenjene so v neki oglejski listini iz leta 1484; razvile so se zlasti v času, ko je bil njihov lastnik Gustav Adolf Uhlich in v lasti te družine so ostale do konca druge svetovne vojne.
"Poimenovanje Rimske Toplice pa je vse do povojnih let veljalo le za zdraviliški del z najbližjo soseščino. Vaško naselje ob farni cerkvi sv. Marjete se je po svetnici imenovalo Šmarjeta, kmečke domačije med Toplicami in Šmarjeto so tvorile Ogeče."