SREČNO POT!
Sanje na začetku, zatem nemir in hrepenenje vsakogar od nas, videti in doživeti ta naš čaroben svet. Zatem pa opredmeteno snovanje že v študentskih letih … Tako, kot dotik naših sanj, držiš programe nekaterih potovanj, ki so nastali kot rezultat več kot desetletnega snovanja in izkušenj ter so alternativa in dopolnilo obenem turistični ponudbi množičnega turizma. Osnovno vodilo pri načrtovanju pričujočih programov mi je bila, za razliko od utečene prakse, zahteva, da z eko humanih izhodišč oblikujem nove oblike in vsebine potovanj in da ob tem prvenstveno upoštevam v sedanjemu času porajajoče se želje, potrebe in možnosti udeležencev potovanj.
Rad namenim programom potovanj tako vsebino, da bodo nudili udeležencem čim večjo možnost skozi raznotere dejavnosti aktivno preživeti svoj prosti čas in obenem omogočali in spodbujali lastno aktivnost, ki je najdragocenejša vrlina tudi na potovanjih.
Enako želim, da skupaj dosežemo kar najgloblja spoznanja in občutenja na naših poteh, ob kakovostni osebni in skupni predpripravi že pred potovanji, ki naj potekajo s knjigo v roki, kot prvim lokalnim vodnikom. Zato pripravljam potovanja v manjših skupinah (deset do petnajst oseb), ki omogočajo dobro počutje posameznika, potrebno individualnost in gibljivost skupine, ki se zna, zmore in hoče ustrezno prilagajati razmeram na poti.
Čeprav nekaj programov, znanih zvestim sopotnikom (od leta 1980 najprej poskusni izlet v Švico in "zares" od leta 1987 z začetnima popotovanjema v Nepal in na Tajsko), ne predstavljam v tej brošuri, ker jih vsako leto nadomeščam z novimi, nekaj novih pa venomer vzporedno nastaja, pa vse skušam uskladiti s koncepti trajnostnega razvoja turizma, ki jih razvijamo člani mednarodne delovne skupine za turizem in razvoj (Arbeitskreis Tourismus und Entwicklung) v Baslu v Švici.
Niso zgolj le uživanja ali želja po avanturi, ampak ponujene raznotere prijetne aktivnosti v programih predstavljajo tudi orodje za lasten vstop v drugačen prostor in druge kulture. Ob porajajočem se zavedanju, da živimo v času hitrih sprememb, evolucij in izbir, smo tisti, ki nas poti povežejo skupaj, instinktivno vedoči, da na potovanjih ne iščemo (po Proustu) le »novih pokrajin, temveč tudi novih oči« in so tako dragocen prispevek lepšemu osebnemu in skupnemu vsakdanjiku.
Opazno vedno več je tistih, ki sprejemajo tak koncept in se ponovno vračajo k njemu, s čimer dokazujejo njegovo kakovost in veljavnost, kakor tudi svojo kvaliteto zavesti v srečevanju z drugimi ljudmi, njihovimi kulturami, vrednotami in okoljem. Veseli me, ko slišim, da vas kar dosti potuje nekako mimo moje delavnice, z mojimi programi v rokah - še naprej vam bodo na voljo v knjižnicah - in doživljam tudi, upam, kakovostno posnemanje.
Potreba, močno izražena, po aktivnih doživetjih in zavestnem, poglobljenem doživljanju potovanj, svetov in sebe, ki se odvijajo včasih tudi sredi visokih gora, džungle ali velemestnih labirintov, zahtevajo od udeležencev povečane, a kljub vsemu ne prezahtevne psihične in fizične napore, medsebojno prijaznost, zaupanje, toleranco in pomoč. Ko se s poti vračamo v tisto pomembno, drugo polovico potovanja, ki se odvije doma, si ozaljšamo premišljevanja in odslikovanja poti v naših dušah z biserom stare indijanske modrosti: »Vse poti so dobre!«
Omogočali smo si že, s temi kvalitetami in takim načinom razmišljanja, nepozabna potovanja in si jih vsi skupaj, tudi s teboj, ki se še nisi podal z nami, želimo tudi v bodoče!
Tako želim, da bi se vam poti polno izpolnjevale v počitek, užitek in naučitek in voščim obilo prijetnih sreča-nj.