Zvezde
Astronomi razlikujejo zvezde stalnice ali prave zvezde od zvezd
premičnic ali planetov. Zvezde so nebesna telesa, ki svetijo z lastno
svetlobo. To so v resnici silno oddaljene orjaške plinaste oble, ki pa se
zaradi neznanskih oddaljenosti tudi v največjih teleskopih vidijo samo kot
drobcene, svetleče se točke. Edina zvezda, ki jo vidimo kot okroglo
ploščo, je naše Sonce.
Že od naslednje najbližje zvezde Proksime v ozvezdju Kentaver pa nas loči
razdalja več kot štirih svetlobnih let. Svetlobno leto je eden od astronomskih
"metrov" (to je daljica, ki jo s hitrostjo 300.000,00 kilometrov na
sekundo preleti svetlobni žarek v enem letu). Zares odljudno sosedstvo, kajti
od ostalega življa nas ločijo stotine, tisoči ter milijoni svetlobnih let.
Glede barve, svetilnosti, velikosti ter teže oziroma mase so si zvezde zelo
različne. Barva oziroma valovna dolžina svetlobe, ki jo izžarevajo zvezde, je
odvisna od temperature sevajočega površja. Najhladnejše zvezde so rdečih barv,
toplejše so oranžne pa rumene, se bolj vroče so belo rumene ter bele, najbolj
vroče pa svetijo v svetlobi modrikastih odtenkov. Najsvetlejše zvezde so več
desettisočkrat svetlejše od našega Sonca, najšibkejše pa izžarevajo komaj
stotisočino sončnega sijaja. Po velikosti so razlike zvezd precejšnje,
astronomi pa so jih razdelili na nadorjake, orjake, podorjake ter pritlikavce.
Razlike v teži oziroma masivnosti so številčno najmanjše. Znano je, da so
masivnejše zvezde svetlejše od manj masivnih, da hitreje trošijo svoje
"gorivo" in da se zato hitreje starajo.
Navidezna svetilnost zvezd je zelo različna. Odvisna je od resnične ali
absolutne svetilnosti zvezde ter od razdalje, ki to zvezdo loči od Zemlje.
Navidezno svetilnost izražamo oziroma merimo z velikostnimi razredi ali
magnitudami. Čim večje je število, ki označuje velikostni razred, tem šibkejša
je navidezna svetilnost določenega nebesnega telesa. Če pa pred številom stoji
znak "manj", potem z rastočim številom navidezna svetilnost raste.
Zvezde z navidezno svetilnostjo 6m so na robu vidljivosti prostih oči; za
zvezde 7m, 8m, 9m ter šibkejših velikosti je potrebna pomoč daljnogledov.
Starodavna ljudstva so v zvezdah, ki so jih povezali v tako imenovana
ozvezdja, na nebu videla razne slike. Ta ozvezdja pa v današnjem času služijo
bolj za opredelitev posameznih področij neba.
Sodobna astronomija pozna 88 ozvezdij, ki pa se seveda nahajajo na nebu
severne in južne zemeljske poloble. V jasnih, temnih zvezdnatih nočeh se da
zvezdne barve zelo lepo opazovati že s prostimi očmi, posebno še tam, kjer so
si na nebu navidezno blizu zvezde različnih oziroma nasprotnih barv.