Hektorjeva smrt – obnova
Hektor in Ahiles se srečata v dvoboju. Oba imata v sebi hudo mržnjo. Hektor pravi Ahilesu, da več ne bo bežal pred njim in da za njih ne bo miru, dokler eden od njiju ne obleži mrtev. Predlaga mu tudi, da za pričo izbereta Bogove.Želel je, da pred dvobojem skleneta pogodbo s katero bi se sporazumela, da truplo premaganega predajo njegovemu narodu.
Ahiles mu odvrne, da z njim ne želi sklepati nobene pogodbe. Pravi, da med ovcami in volkovi ni nobenega sožitja in ravno tako tudi ne med njima dvema. Ahiles očita Hektorju, da je s svojim kopjem pobil veliko njegovih prijateljev in bo za to sedaj vse plačal z življenjem. Hitro zažene svoje kopje proti Hektorju, vendar se ta skloni in kopje pade za njim na zemljo. Kopje hitro pobere Palas Atena in ga da Ahilesu nazaj v roke.
Sedaj se oglasi Hektor in pravi Ahilesu, da ni ravno tak junak, kot se je bahal. Pravi mu, da se ni zbal njegovih groženj in, da ne bo bežal, da bi ga njegovo kopje zadelo v hrbet. Hektor dvigne svoje kopje in reče Ahilesu, da bi njegov Trojanski narod dosti lažje živel, če bi se mu posrečilo, da bi ga sedaj zadelo njegovo kopje. Rekel je tudi, da je Ahiles božja šiba za njegov narod. Zagnal je kopje proti Ahilesu, vendar je kopje zadelo v ščit in se odbilo. Sedaj je Hektor videl, da je ostal brez kopja in je zaklical Deifobu, naj mu da drugo kopje. Vendar pa njegovega zaščitnika ni bilo nikjer. Hektor začuti, da so ga izdali Bogovi. Zevs in Apolon sta mu včasih bila zaščitnika, zdaj pa sta ga zapustila. Vendar se Hektor ne preda pravi, da mora storiti nekaj, da ga bodo pomnili še dolgo naslednji rodovi. Pograbi svoj meč in se požene proti Ahilesu. Ta mirno stoji in pred sabo drži svoj ščit. Potem nameri svoje kopje Hektorju med vrat in ključnico. Bronasto rezilo predere Hektorju telo, vendar pa kljub temu, da je padel v krvi na pesek še lahko govori. Z zadnjimi močmi prosi Ahilesa, da naj njegovo truplo izroči njegovi materi in očetu in naj ne pusti, da bi ga raztrgali psi. Ahiles je trdega srca in ga ne usliši. Pravi, da ni na tem svetu toliko zlata, da bi ga lahko odkupili in ga bodo pustili, da ga bodo raztrgali psi in ujede.
Hektor pravi, da vidi, da mu iz oči sije mržnja in v njegovem telesu ni srca ampak železo. Kljub temu, da je Ahiles tak junak mu pravi, da naj si ne želi jeze bogov Parisa, a z njim tudi Fojbosa Apolona, ko ga pogubita pri vratih večernih.