Galaksije
Naša "domača" galaksija, katere spiralne rokave opazujemo kot
Rimsko cesto, je velikansko vesoljsko telo lečaste oblike. Sestoji se iz raznih
vrst zvezd, kroglastih zvezdnih kopic ali gruč, odprtih zvezdnih kopic, oblakov
medzvezdnega prahu in plinov, planetov in njihovih naravnih satelitov,
planetoidov - asteroidov, kometov, ...
Večina galaksij ima obliko leče, iz središča katere se odvijajo značilni
"spiralni zvezdni rokavi". Eliptične galaksije, katerim predvsem
manjka spiralni sestav, pa so podobne zvezdnim gručam, le da so mnogo večje ter
dostikrat precej sploščene (eliptične). Ostanek tvorijo majhna osvetja
nepravilnih oblik.
Velikost galaksij je zares "astronomska", saj so njihove mere
nepojmljivih razsežnosti (premer galaktične "leče" znaša najmanj
80.000, debelina vsaj 15.000, premer celotnega osvetja, torej tudi prostora
izven galaktične "leče" pa znaša tudi približno 150.000 svetlobnih
let). Naša galaksija ni edino tovrstno osvetje v vesolju. Daleč zunaj v
prostoru obstajajo milijoni, milijarde tujih osvetij. Nam najbližja galaksija
je spremljevalka ali satelit naše Rimske ceste. Nahaja se v ozvezdju Andromeda
in sicer spiralna galaksija z oznako M 31. Od nas jo loči razdalja 2.200.000
svetlobnih let (svetloba torej potrebuje več kot dva milijona let, da s
hitrostjo 300.000 km/sek preleti razdaljo, ki nas loči).
Andromedina galaksija z oznako M31 v ozvezdju Andromeda je kot meglena lisa
ovalne oblike vidna s prostimi očmi. Na tem mestu "prodre" prosto oko
najgloblje v prostor, najdlje v preteklost! Najbolj odmaknjena osvetja pa se na
fotografijah, posnetih z največjim teleskopom, pokažejo kot drobcene medle
lise.