ANTIKA

 

(uvod)

 

Starogrško in rimsko književnost označujemo s skupnim imenom antična književnost, čas v katerem sta se razvijali pa antika.

Začetki grške književnosti segajo v 8. stoletje pr.n.š., ko so stari Grki razvili na podlagi feničanske svojo pisavo. Ta književnost traja do 5.-6. stoletja n.s., ko se iz nje polagoma razvije bizantinska.

Poznamo tri temeljna obdobja razvoja:

- arhaično ali predklasično obdobje od 8. do 5. st.pr.n.s. Pomembno za razvoj grške epike in lirike.

Sužnji so proizvajali in omogočali gospodarjem da so se ukvarjali s športom, vojskovanjem, trgovanjem, politiko, matematiko, astronomijo, s filozofijo in umetnostjo.

Za to obdobje je značilno tudi to, da so vsi narodi Egipčani, Grki in Rimlani imeli Svoje gogove. Vsak narod je veroval v svoje Bogove in jihčastil. Imeli pa so za različna področja tudi različne Bogove. Tako naprimer za vojno, sonce, ljubezen..

(jedro)

Za književnost, ki je bila ustvarjena v tem obdobju je značilno, da v vseh zgodbah nastopajo tudi Bogovi. Imajo zelo velik vpliv na potek samega dogajanja. Lahko bi rekli, da v zgodbah bedijo nad vsem. Tako v Kralju Ojdipu Apolon svetuje naj poiščejo ubijalca kralja Lajona in ga kaznujejo. Tako bodo rešili mesto pred pogubo. V Ilijadi pa Bogovi vrnejo izgubljeno kopje Ahilesu, ki se bori z Hektorjem. Tako mu pomagajo, da je premagal Hektorja in ga s tem kaznoval, ker je ubil njegovega prijatelja. Tudi v Antigoni Bogovi kaznujejo Kreona zaradi njegove oholosti, ker je dal v grob zazidati živo Antigono in to le za to, ker je pokopala svojega brata kljub Kreonovi prepovedi.

Bogovi v teh zgodbah nastopajo kot mitološka bitja in kaznujejo vse, ki so hudobni in nepravični do sočloveka. Tako izgleda, da imajo Bogovi vedno prav in ni možno vplivati na njihovo voljo.

(zaključek)

Iz antičnih zgodb se lahko marsikaj naučimo. Predvsem pa to, da živimo pošteno in ne naredimo kake škode soljudem. Moramo biti do vseh pošteni in potem lahko pričakujemo, da bodo tudi drugi taki do nas.

Čeprav so te antične zgodbe bile napisane že pred našim štetjem nam vseeno dajo snov za razmišljanje. Predvsem mitološka bitja, ki nastopajo v teh zgodban lahko kaznujejo vse tiste, ki so zagrešili kak zločindo drugega. Sprašujemo se ali je še tudi danes tako in se vse slabo kaznuje, dobro pa nagradi ne, da bi mi sami imeli na to vpliv.

Nekateri bi tudi na te nadnaravne sile radi imeli vpliv. Mislim pa, da to ni možno in je tako tudi prav.

Vsak človek ima v svojem življenju kakega vzornika. To je lahko kak športnik, pevec ali pa čisto navaden človek. Našo naklonjenost si lahko pridobi tudi tako, da je pošten, rad pomaga drugim in nikdar nikomur ne stori nič slabega. Dobro bi bilo, da bi poskušali vsi živeti po tem načelu spoštovanja in poštenosti. Potem se nam ne bi bilo treba bati nekih nevidnih stvarnikov, ki bdijo nad nami in baje vse vidijo.