ŽELEZOLIVARNA DVOR
Napisala: Mirjam Andrejčič

 

·        Železarna:

Največja znamenitost  Dvora je železarna, katere edini ostanek in priča obstoja je delno ohranjen plavž-peč. Železarna na Dvoru je začela obratovati 1796. leta, menda 17. aprila. Že ob otvoritvi je za železarno delalo 200 ljudi. Pozneje (1833) se je povečala in postala železolivarna pri nas in v vsem prostoru južno od Alp. Ponovno so livarno modernizirali okoli 1840. leta. To je bil čas največjega razcveta tovarne, ki je takrat zaposlovala 781 delavcev. V najboljših letih postane železarna edini, največji in tehnološko najbolj opremljen tovrstni industrijski obrat pri nas in v sosedstvu. Vodilni delavci so bili tujci, predvsem Čehi, Nemci in Avstrijci. Zaposlitev so zlahka dobili domačini in okoličani. Podjetje je zaposlovalo različne kategorije navadnih in kvalificiranih delavcev in mojstrov ter vodstveni kader: vozniki, rudarji, gozdni delavci, oglarji, livarji, strugarji, ključavničarji, mizarji, tesarji, zidarji, strojniki, plavžarji, kovači itd..

Plače so dobivali redno vsake dva tedna. Višina je bila odvisna od kvalifikacije in zahtevnosti dela.

 

·        Pravila o urejanju delavnih odnosov:

Železolivarna Dvor je zgodaj objavila pravila oziroma red, ki je urejal medsebojne odnose v podjetju (1847) za vse kategorije zaposlenih. Pisana so bila v nemščini in so prvi pisani tovrstni predpisi na Slovenskem. Delavnik je trajal od 6. – 19. ure, razen v ponedeljek in soboto od 6. – 18. ure. Za zajtrk je bil čas od 7.30 – 8. ure, za kosilo pa od 12. – 13. ure. Plačanih so imeli nekaj (4) prazničnih dni, čeprav niso delali. Nočnega in nadurnega dela razen v izjemnih razmerah niso dovoljevali.

Za samske delavce od drugod so imeli stanovanje s 30 ležišči in 12 družinskih stanovanj.

 

·        Zdravnik:

Železarna je imela tudi zdravnika, ki je poleg delavcev zdravil tudi njihove družinske člane.

 

·        Šola:

Za otroke delavcev so 1874. leta ustanovili šolo. Pozneje so jo obiskovali tudi drugi otroci.

 

·        Tovarniška trgovina:

V njej so delavci lahko kupovali osnovne potrebščine in tako velik zaslužka pustili kar v tovarniških objektih.

 

·        Bratovska skladnica za delavce:

To je neke vrste sklad ali blagajna, v katero je prispevala železarna nekaj sredstev iz različnih virov in tudi zaposleni skromen prispevek. Iz Bratovske skladnice so dobivali zaposleni v železarni določene vsote denarja za čas bolezni, za invalidnost in za pokojnino. Pomoč iz te blagajne so dobivale tudi vdove in osiroteli otroci.

Delavci, ki so uradno potovali, so dobili nekaj potnine. Ljudje v stiski so lahko dobivali brezobrestno posojilo do 25 goldinarjev. Kdor je dobil višje posojilo, je moral plačati obresti.

 

·        Železova ruda:

Rudo so kopali okoli Stavče vasi, Gradenca, Budganje vasi, Žužemberka, Zalisca, Dobrniča, Jordankala, Soteske, Črmošnjic itd.

 

·        Les:

Les so pridobivali v roških gozdovih, kjer so kuhali tudi oglje. Oboje so s konjsko ali volovsko vprego vozili v dolino.

 

·        Izdelki:

Izdelki iz dvorske železarne so osvajali širše tržišče: Ljubljana, Trst, Benetke, Udine, Hrvaška, Češka, Avstrija itd.

Izdelovali so različne predmete iz litega in kovanega železa od  žebljev do strojev za trgovino, industrijo, strojegradnjo, poljedelstvo, gradbeništvo, cestogradnje, vodogradnje, stavbarstvo in posebej za opremo cerkva oltarjev in pokopališč.

Iz litega železa so izdelovali likalnike, jedilni pribor, železne ograje, stopnice, mostove, spomenike, nagrobne križe, štedilnike, sobne peči, vodovodne cevi, dele za parne stroje, različne stiskalnice, naprave za predilnice, osi za vozove, posodo-lonci, ponve in kotlički, možnarji it.

Izdelali so tudi nekaj topov in možnarjev (naročenih je bilo 60) za srbsko vojsko (1805) za boj proti Turkom. Če so vsi topovi prispeli k naročniku, se ne ve natančno, nekaj jih verjetno je.

Izdelali so tudi veliko uporabnih in okrasnih predmetov.

 

·        Razstave in priznanja:

Na prvi industrijskoobrtni razstavi v Celovcu 1838 je bilo predstavljenih 22 izdelkov dvorske železarne. Ocenjevalna komisija se je soglasno odločila, da železarni Dvor podeli posebno častno priznanje.

Na drugi industrijskoobrtni razstavi v Gradcu 1841. leta so bili tudi razstavljeni izdelki dvorske železarne, za katere so dobili najvišje priznanje-zlato medaljo.

 

·        Lastniki:

Lastniki železarne na Dvoru, velik del roških gozdov, žag, steklarn, rudnikov itd. so bili knezi Auerspergi.

 

·        Uspešnosti sledi počasno propadanje:

Proti koncu 19. stoletja je začela proizvodnja na Dvoru upadati iz različnih vzrokov. Po Avstroogrski je nastalo več novih železarn (27), kakovost rude je bila vedno slabša, slabe prometne poti za dovoz rude od drugod, nahajališča rude so bila daleč itd. Vse to je odločilno vplivalo na zaprtje dvorske železarne. Z obratovanjem je prenehala 1891. leta.

To je bil hud udarec za bližnjo in daljno okolico. Zaposleni in njihove družine so ostali brez sredstev za preživljanje. V dolini Krke ni bilo nobene možnosti za zaposlitev, zato so mnogi odšli za zaslužkom v tujino.

Obetaven gospodarski razvoj dvorske doline se je  tako kruto ustavil.

 

·        Skrb za kulturno dediščino:

Veliko izdelkov dvorske železarne je končalo na zbirališčih starega železa.

Po zaslugi mnogih zavzetih posameznikov se je le ohranilo precejšnje število dvorskih izdelkov v zasebni lasti, v Narodnem muzeju v Ljubljani, Dolenjskem muzeju v Novem mestu, muzeju na Dunaju itd.

 

·        Dvorjani in naša kulturna dediščina:

Dvorjani smo ponosni na našo železarsko preteklost. Trudimo se, da bi dobili železarski muzej v kraju, kjer bi razstavili še mnogo ohranjenih izdelkov med krajani in bogato zapuščino Marjana Marinca, navdušenega zbiratelja dvorskih litoželeznih izdelkov.

Od nekdanje železarne je ostal le plavž, ki je bil 1996. leta restavriran in je sedaj med največjimi tehničnimi spomeniki v Sloveniji. Letos je bil kot tak predstavljen v knjigi Kulturne poti 1999.

 

·        Literatura in viri:

Ø     Železarna na Dvoru; Šorn, Matijevič, Žargi.

Ø     Železarna na Dvoru; Majda Pungerčar.

Ø     Zgodovina železarne na Dvoru; Matija Žargi (doktorska disertacija).

Ø     Prospekti in zgibanke.