Kot mlad učitelj – profesor razrednega pouka in hkrati pripravnik sem pred štirimi leti z veseljem in velikimi pričakovanji prišel poučevat na Osnovno šolo Dolenjske Toplice. Pričakovanja so se mi v štirih letih poučevanja potrdila na različne načine. Osebno se mi zdi najbolj pomembno to, da lahko po končanem opravljenem delu rečem:  »Danes mi je uspelo naučiti učence nekaj novega na drugačen način.« In ta uspeh me žene naprej k  nadaljnjemu odkrivanju pestrosti učiteljskega poklica.

Od vsega začetka pa do danes sem   v svoji pedagoški praksi  svoje znanje nadgradil, poglobil ali pridobil veliko novega. Še posebej so mi predstavljale izziv bralne učne strategije. Branje je in ostaja v šoli eden izmed najučinkovitejših virov znanja. Najpomembneje se mi zdi, da je učencem omogočena čim boljša dostopnost do knjig in drugih virov informacij. Učenec mora znati iz množice informacij izbrati najustreznejše glede na različne namene ali funkcije. Prav bralne učne strategije omogočajo, da informacije učenec spozna, izbere in učinkovito uporabi. Sodoben človek naj bi vedel, kako se učiti in spoznavati svet okrog sebe.

V sodobnem človeku in družbi je ozaveščena potreba po nenehnem izobraževanju. Neprestana gibanja in spreminjanja v znanosti in tehnologiji so med glavnimi značilnostmi življenja ljudi v današnjem času. Tudi osnovna šola je prav tako pred velikimi spremembami – devetletno osnovnošolsko izobraževanje. Ta prinaša spremembe pri sami organizaciji pouka (urniki, nove oblike in metode poučevanja in kultura preverjanja in ocenjevanja znanja, nivojski pouk, izbirni predmeti), vključevanje otrok s posebnimi potrebami, predvsem pa glede ciljev in vsebin pouka. 

Na začetku vsakega šolskega leta in pri pripravljanju na vsakodnevni pouk sem upošteval izhodišča kurikularne prenove, ki jih je opredelil Nacionalni kurikularni svet, imenovan s sklepom slovenske vlade. Nova izhodišča so zelo odprta za raznovrstne vsebine in metode izobraževanja, hkrati pa ohranjajo kakovostne rešitve v sedanjem izobraževalnem sistemu.

Moje metode in oblike dela so in temeljijo na nenehnem izboljševanju in iskanju novih poti za dosego zastavljenih ciljev. Vse to pa mi omogoča učiteljeva avtonomija, ki je povezana z znanji pridobljena v času študija (strokovna – specialno didaktična usposobljenost), stalno strokovno izpopolnjevanje in branje strokovne literature, pogoji dela na šoli, sodelovanje z učiteljicami in učitelji ter ostalimi zaposlenimi. Z raznolikostjo metod, oblik, pristopov dela je mogoče dosegati zahtevnejše vzgojne in izobraževalne cilje v šolah, ker te metode poudarjajo pomen sodelovanja in pobude učencev.

Poskušam tudi, da osvojeno znanje iz različnih predmetnih področij učenci znajo uporabljati v vsakodnevnem življenju, npr. naravni pojavi, življenje ljudi, vsakdanja opravila, kot so obisk trgovine, pošte, varna pot v šolo... S tem učence navajam k boljši zapomnitvi in da si samostojno pridobivajo znanja iz različnih virov ter se tako učijo svoja znanja nadgrajevati in dopolnjevati ter medsebojno povezovati, da razumejo sebe, socialno, naravno, predmetno in delovno okolje. Tako lahko svoje znanje učenci razumejo, razlagajo drugim in uporabijo v novih situacijah.

Informacijska pismenost in komunikacijske ter socialne spretnosti bodo, oziroma so poleg klasične pismenosti, zelo pomembne za delovno in zasebno okolje posameznika. Učitelj tu nastopi kot  usmerjevalec dela, ki spodbuja učenec k pridobivanju novega znanja ter njegovemu strukturiranju in sintezi. Zato smo kar nekajkrat pri pouku vključevali računalniške programe za utrjevanje in ponavljanje učnih vsebin. Eno takšno učno uro bo na kratko opisal v naslednjih vrsticah.

 

Učenci podaljšanega bivanja ob koncu šolskega leta 2000/2001

 

DRUGAČEN PRISTOP K POUČEVANJU v 4. b-razredu (2002/2003)

Ura je nastala kot plod mojega razmišljanja, kako popestriti učne ure matematike, učencem nekaj novega in zanimivega in kako izkoristiti možnosti, ki jih nudi računalnik. Prav ta stroj nam danes spremlja vsepovsod. Zakaj ne bi njegovih zmožnosti izkoristili v šoli pri pouku. Zelo veliko učencev zna delati z njim (računalniški kotiček v šoli, računalnik doma…). Omenjeno metodo dela sem preizkusil v programu Microsoft Powerpoint. Pri delu sem potreboval računalnik, zaslon in LCD projektor. Učence sem seznanil, da se bomo učili s pomočjo računalnika.

Omenjeni pristop se mi zdi zelo zanimiv zame in za učence. To mi je dalo navdih, da s pomočjo tehnologije, ki jo imamo na šoli, izvedem še kakšno  zanimivo učno uro. Mogoče pa bom poskusil na tak način obravnavati nove učne vsebine.

 

Na  slikah (od leve proti desni) je prikazan primer učne ure z dvema primeroma nalog. Začetek in konec učne ure sta bila enaka, kot je prikazano zgoraj. Slike so se v enakem zaporedju pojavljale na zaslonu v programu Microsoft Powerpoint.

 

Miha Potočar, profesor razrednega pouka

 

3. LITERATURA:

·        Marentič Požarnik B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS, str.123.

·        Nacionalni kurikularni svet. Izhodišča kurikularne prenove.

·        Pečjak, S. in Gradišar A. (2002). Bralne učne strategije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.