Dvor je lepa suhokranjska gručasta vas. Leži ob levem bregu še prelepe, čiste, temnozelene reke Krke z mnogimi lehnjakovimi pragovi in sedaj že precej opuščenimi mlini in žagami.

Dvor je gručasto naselje, leži na jugovzhodnem delu Suhe krajine.

Na Dvoru je križišče cest prosti Ljubljani, Kočevju in Novemu mestu. Skozi Dvor se pride tudi v Belo krajino.

Tu prevladujejo apnenci in dolomiti (slednji iz triasne dobe). Tip reliefa je fluvio – kraški. Prsti so debelejše, rjave do rdeče. Letnih padavin je od 1200 do 1500 mm, poleti 300-460 mm. Vse to je omogočalo razmeroma gosto kmetijsko poseljenost valovite dolenjske zemlje.

Dvor leži na 195 m nadmorske višine na terasah na levem bregu Krke.  Krka  teče v 12-20m globokem kanjonu s slapovi in brzicami na lehnjakovih pragovih. Vodo dobiva iz kraških izvirov ob strugi in v njej. Apneniška terasa, ki je nad kanjonom omogoča gosto naseljenost.

Krka izvira pri vasi Krka v Krški jami. Bogata je z ribami (postrvi, ščuke, sulci). Do leta 1882 (kuga) so živeli v njej tudi raki.

Skozi Dvor pelje cesta iz Novega mesta preko Žužemberka v Ljubljano. Tu se odcepi cesta v Kočevje.

Danes so v naselju delavnice samostojnih podjetnikov (lesarstvo, trgovine, gostinski lokali, frizerstvo, mehanične, vulkanizerstvo) in ribogojnica.

Na Dvoru je še pošta, šola, kulturni dom, gasilski dom in bencinski servis.

Vse naravne danosti (gozdovi, polja – kmetijstvo) prebivalcem ne omogočajo preživetja. Obstajajo tako imenovani polkmetje.

Prebivalci se zato vozijo na delo v Novo mesto (Renault, Adria), Ljubljano, Žužemberk, Črnomelj, Ivančno Gorico…

Pri nas je bilo nekoč zelo razvito železolivarstvo in največja zgodovinska znamenitost je železarna, ki je začela obratovati 1796. leta. Leta 1833 se je povečala in modernizirala in postala največja železolivarna pri nas in vsem prostoru južno od Alp. Sedaj nas na naš največji ponos spominja edini ostanek in priča obstoja delno ohranjen, obnovljen in spomeniško zaščiten plavž – peč, ki spada pod kulturno dediščino pod okriljem UNESC-a.

 

                  Suha krajina

 

Pridevek »suha« so ji dali predvsem prebivalci sosednje Temeniške in Prečenske doline ter Krške doline.

Nekateri jo imenujejo Krajina, prebivalce pa Krajinčani. Krajina je ozemlje, ki leži med novomeško in kočevsko železniško progo.

Zahodno od Dobrniča govore Krajinčani  dolenjsko narečje. Vzhodno – dolenjsko narečje pa govorijo vzhodno od Dobrniča.

Začne se pri vasi Fužina in konča na Dvoru ob Krki.

Krajino pokrivajo gozdovi (polovica). Drugo polovico pa travniki, njive, vrtovi, vinogradi in nerodoviten svet.

 

Dolga premočrtna dolina zgornje Krke deli regijo na vzhodno in zahodno Suho krajino. V zahodni prevladujejo uvale (več vrtač skupaj, ki so brez vode), suhe doline (nekdanji rečni tokovi), redkejša naseljenost in večja gozdnatost. V vzhodnem delu pa segajo kraške depresije, zlasti kraška polja pri Dobrniču in Globodolu, do gladine kraške vode ob visokem vodostaju.

Največji kraji ob Krki so Žužemberk, Dvor, Fužina, Zagradec, Ambrus, Šmihel, Hinje, Ajdovec, Dobrnič, Sela – Šumberk.